Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Virgil & Steve Howe
Založba: Inside Out Records
Izid: year
Trajanje: 39:41
Ocena: 3/5
Pred nami ni naslovnica novega Matching Mole albuma, gre pa za posthumni dosežek Virgila Howea, ki je posnel album skupaj s svojim očetom Stevom.
Steve Howe je kitarski as, o katerem rad govori planet, saj je s prihodom v Yes začetek sedemdesetih in svojim doprinosom, revolucionarno vplival na evolucijo kitarske igre v rocku in rollu. Z njegovim prihodom k Yes dialog jazza in neoklasicističnih form ni deloval nikdar prej tako spravljivo, kot ravno na albumih »The Yes Album«, »Fragile« in »Close to the Edge«. No samoevolucija se je pri Howeu v sedemdesetih kaj hitro zaključila, mož pa sicer uživa izredno spoštovanje nesmrtne kitarske legende. Album »Nexus« je skupni album očeta in sina. Virgil Howe, Stevov sin, je v letošnjem letu sredi avgusta preminil, pri čemer vzrok njegove smrti ni bilo uradno nikoli obelodanjen. Yes so zavoljo tragičnega dogodka nemudoma prekinili svojo severnoameriško koncertno turnejo. No album »Nexus«, pa je bil še pred Virgilovo smrtjo, večinoma posnet, oziroma dovršen do te mere, da ga je lahko Steve finaliziral. Virgil je bil sicer multinstrumentalist, na tem albumu pa je predvsem opravil vlogi klaviaturista in bobnarja
»Nexus« je tipski primer britanskega albuma »male nočne glasbe«, kompozicije nosijo izdelano kompaktnost, so preprosto formatirane, album pa kot celota, nagovarja povsem nepretenciozno in če govorimo že o Steveu Howeu, kot kitarski zastavonoši pionirskih časov progresivnega rocka, je »Nexus« dejansko zelo elementaren progresivni rock, ki se še vedno občutno spogleduje z neoklasicizmom, jazzom, tudi popom, ter ne skopari svečano epsko obarvanostjo. Skladbe so kratke, jedrnate in kot instrumentali, silno hitro osvojljive.
Klavirski motivi Vrigila Howea so postavljene v jedro kompozicij. Zaigrani so bazično, brez solističnih eskapad ali dodatnih klavirskih ornamentov. Steve Howe je vse skupaj zabelil s svojim prepoznavnimi in pečatnimi triki po katerih je hipoma in ultimativno prepoznaven. Te trike vgrajuje skozi leta bodisi v nov glasbi skupine Yes, bodisi v svoje samostojne albume. Presenečenj v tem oziru ni. Kjer je bilo potrebno je možakar podložil glasbo s programiranimi bobni in ritmi, prav tgako pa pri svojem arzenalu kitarske igre, ni pozabil niti na integracijo steel pedal kitare. V svojih solističnih avanturah je znova zelo premišljen, koncizen in raje previdno odmerja note, kar je sicer bleda senca njegove neslutene kitarske agilnosti v sedemdesetih. Torej prej skop in udobno nameščen v kompozicijah, kot da bi se soočal z idejnimi izzivi, ki bi poslušalca, ki pozna delo Stevea Howea, lahko kakorkoli presenečali.
Da gre za album »lepljen« iz več delov naznanja tudi hladna in v večjem delu sterilna produkcija.
Album deluje enovito, skladbe nosijo tisti atmosferčni lesk svečanosti, žuborijo mistično in melanholično. Zelo britansko. Glede na to, da so pričakovanja, ko se spravi Steve Howe v studio vedno velika in visoka, dejansko album »Nexus« drugega kot silne muzikalne privlačnosti in posledično visoko spravljive poslušljivosti ne prinaša. Vsekakor se ga uvršča lahko med progrockovske izdelke, vendar kot povedano. Zahtevne poslušalce in glasbene gurmane še zdaleč ne bo potešil. Je pa zelo primeren, da si ga zavrtite kot priložnostno ozadje pri razno raznih dnevnih opravilih, ki ne zahtevajo prav nobenega mentalnega napora.
Zasedba
Virgil Howe – klaviature, klavir, sintetizatorji, bas kitar,a, bobni
Steve Howe – akustične, elekrične kitare, steel pedal
Produkcija
Steve Howe
Seznam skladb
1 Nexus (4:56)
2 Hidden Planet (3:26)
3 Leaving Aurora (3:40)
4 Nick’s Star (3:41)
5 Night Hawk (3:35)
6 Moon Rising (3:31)
7 Passing Titan (4:05)
8 Dawn Mission (5:07)
9 Astral Plane (3:37)
10 Infinite Space (2:08)
11 Free Fall (2:09)
