Kraj: Orto Bar / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 09.11.2006
Število obiskovalcev: 90
Cena karte: 3.990,00 SIT
Petkov večer je naravnost idealen če si lahko zluftaš glavo od vseh komemorativnih obvez vsakodnevne “igre” v shajanju z dejanji “večine” na alternativni način, na lokaciji, kjer lahko v miru sprostiš ves svoj bes. Prostor je bil ob 22.20 dostojno zapolnjen, ne preobilno, človek bi rekel za Orto Bar pravšnjega obiska, kajti tudi zračna atmosfera je ostala skozi koncert v svoji kvaliteti na meji normalne prepojenosti s cigaretnim dimom.
Nick Oliveri in njegovi The Mondo Generator, formacija za katero lahko v grobem navržemo nekaj vplivov, ki bi lahko bili: Black Flag, Roky Erickson, The Ramones, Bad Brains, Dead Kennedys ter seveda očetje zla – Black Sabbath, Fantje so bili garant odlične garažne punk rock / post stoner-rock lekcije, ki je prišla tega večera zganjat hudiča v Orto. Zakaj, niti ni treba podrobno razlagati. Izreden glasbeni talent in bogate izkušnje Oliverija, ki je, preden se je glasbeno posvetil primarno The Mondo Generator, zorel v skupinah Kyuss, Queens Of The Stone Age in punkerjih Dwarves.
No to pot je uro in pol dolg nastop minil brez pričakovanih provokacij in odrskih izpadov šefa skupine, zaradi katerih je poznavalce, ta dogodek nemara potihoma še posebej privlačil, da so še z večjo nestrpnostjo ter ihto prišli pogledat rojstvo eventuelne odrske “burleske”, med koncertnim špilom! No doživeti, pa je bilo moč ravno nasprotno! Šefe in trije sodelavci so bili večji del koncerta do množice sila pasivni in nujno prijaznih nasmehov. Oliveri je deloval celo milo rečeno plaho in prej zadržano, množico pa je ogovarjal med nastopom največ z “Thank you”… Kot ste sedaj lahko že sami uganili se Oliveri ni slekel do golega med nastopom, kar sicer baje zelo rad počne na koncertih.
Fantje so udarili s skladbo, ki je nosila prepoznavni All Day And All Of The Night (The Stranglers) riff in opozorili na punk rockerske korenine. No nadaljevanje koncerta je bilo ovito v pravo porcijo divjega stonerskega “šusa” in “bang-anja” in po večini nadebudna mladina šoloobvezne in študentske starosti je v megalomanskih ritmih zadeto odrevenela in mnogi posamezniki so se kot v transu pozibavali med špilom. To je bil dokaz, da so Oliveri in druščina “žgali”. Oliveri je bil kljub omenjeni zadržanosti, v oživljanju lastne jeze in agonije prepričljiv, kar se pristopu k izvedbi materiala tiče. Vreščal je v živalskem besnilu kot bi ga živega drli iz kože, ob tem zanosno basiral in se nekajkrat vživel v igro tako močno, da se je na odru dobesedno tresel, kot bi ga priklopil na 220 Voltov. Bobnar Hoss je s svojo uničevalno bobnarsko tehniko ter agresijo ponujal pravo pravcato osnovo za prvovrsten “jamm”, do katerega Oliveri in njegova kitarska pajdaša Spud ter Ian Taylor nikakor niso ostali ravnodušni! Tako so The Mondo Generator uprizorili pravi žgoči stoner post rockovski ogenj, ki mu v sami izvedbi in odrski igri res ni bilo para. Koncert je kar valovil na masivni “riffovski žaganciji”, ki jo je vetril topovski šarm bobnanja ter neukročeni sovražno raztogoteni Olivrijevi vriski in pobesnelo kričanje.
Vse kar sem pogrešal, je bil zelo preveč “v oko bodeč” rutinsko zadržan pristop odnosa do množice, ki ga je odsevala zlasti mera ignorance, praktično brez slehernega nagovora občinstvu v kateri od pavz med skladbami. Zvok nastopa je bil uravnovešen ravno znotraj meja glasnosti, ki je za malo dvoranico Orto bara ravno še kredibilen, preden bi pričeli pokati zidovi zaradi slučajne prevelike doze decibelov, tako da se nad tem res ni bilo moč pridušati.
Skupina je po uri in 10 minut naredila 5 minutno pavzo in se ob 23:45 prikazala še enkrat na odru ter v dodatku ekspresno odsekala dve skladbi, potem pa izginila v “back stage”. Kako simbolično. No tudi slovenske glave so se temu primerno hitro ohladile in tako je kratkotrajni občutek pogrešanja The Mondo Generator, za naslednji dodatek bil v trenutku razblinjen in množica se je kaj hitro razkropila po drugih opravilih vročice petkove noči.
Zvok in igra skupine sta bila absolutno v prid perfektne uigranosti, a s priokusom “pay is what you get” rutine, ki je tako po koncertu pustila mešana občutja, saj Oliveri nikakor ni (čeprav zna in poseduje) hotel izkoristiti svoje demonske karizme, s katero bi The Mondo Generator lahko ustvarili izredno kemijo in naelektreno koncertno vzdušje, s podžiganjem publike, ki ga definitvno obvladujejo ter bi tako vnesli v svoj nastop občutek neukročene uporniške pristnosti, katera je nujna spremljevalka alter rocka. Tako je tudi publika, z izjemo nekaterih posameznih “stoner – zakucanih – hammered” zaprisežencev, bila med koncertom milo rečeno dokaj rezervirana in s tem zasluženo držala ogledalo skupini. V točkovanju od 1 do 5, to pot 2 in tri četrt točke za The Mondo Generator.
Setlista
1. Basket Case
2. Here We Come
3. I Never Sleep
4. Gonna Leave You
5. Shannette
6. All The Way Down
7. Lie Detector
8. So High So Low
9. Like A Bomb
10. She Only Owns You
11. Life Of Sin
12. Autopilot
13. F.Y. I’m Free
14. High Love
15. Mental Hell
16. Sonicslowmotion
17. Wake Up
—-dodatek—
18. Open Up
19. 13th Floor
Galerija slik
