Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: Pridigarji
Založba: Front Rock Records
Izid: year
Trajanje: 35:36
Ocena: 2.9/5
Četrt stoletja eksistence (morda celo kakšno leto, dve ali pet več), v spominu pa ob omembi ime ormoškega kolektiva Pridigarji ostane podoba starikavih zajebantov, ki zmorejo iz svojih teles iztisniti več ska punkerske eksplozivnosti od marsikaterega mladega junca. V živo sem jih sicer zasledil parkrat in še to po naključju, jasno kot beli dan pa je, da so ti garažni satiriki dejansko možje na jasni misiji, na kateri so naklučja sicer dovoljena, a je pod robustno, robato povrhnjico veliko več taktnosti in smisla kot bi lahko sodili na prvi pogled. Dokaz za to je tudi njihova šesta plošča, album Nizki udarci na visokem nivoju, ki zna, upam, nekatere prekleto užaliti, družbena satira brez dlake na jeziku pa je tu na voljo prav v časih vstaje po mnenju nekaterih zomboidnega naroda, ki je povrh vsega še levičarsko fašistoiden. O krahu vrednot so se razpisali že premnogi pred mano, tako bom tokrat ostal kar znotraj polja glasbe.
In ta je, letom, EMŠU in malce starikavem glasbenem punkoidnem izročilu, aktualna kot hudir. Pridigarji so zasedba, ki straši, žuga in opozarja že od konca sedemdesetih let dalje, nakar so se samovoljno terminirali in se obasno pojavijo v ravno pravem hipu. Če je lansko leto slišana plošča Gnile duše iz Ormoža, na katero sem naletel vnovič popolnoma naključno, odmev potentnosti iz te prve faze obstoja, je manj neolitske navlake na tokratnjem ploščku, ki je, v maniri Pridigarjev pač, namenjen ovekovečenju trenutnih impresij, ob tokratnih zabavnih zgodbah pa je marsikomu manj do plesa in smeha kot pred parimi decenijami. In ker je v tej deželi veliko gnilega, so nekdanje Gnile duše, sedanji Pridigarji, tisti, ki brez pomisleka lahko in smejo vreči prvi kamen proti uzurpatorjem slovenskega intelekta in svobode. Tokratno kamenjanje traja pol ure, Nizki udarci na visokem nivoju pa v ducatu skladb, ki se začnejo, pomenljivo s Petimi minutami sreče. Hammond orgle za pridigarski start, nato pa stampedo punka in ska bras sekcije. Medenina je malce zrahljana, vokali pa ravno prav razglašeni, da lahko pritegnete živalskemu kricu k uporu. Življenje je prekratko, da bi ga tratili za spregledovanje vse smrdljive kompostnosti sedanje družbe, kateri vladajo politični oligarhi, ki brezvestno kradejo vsem na očem, je sporočilo, s katerim Pridigarji začnejo ploščo. Priznati moram, da je uglašenosti malo, a je godba primerno kalibrirana vsaj na te prekleto razglašene čase! Smrt, nadalje, se začne naivno in predvidljivo s pogrebno koračnico, nato pa, v maniri skajevske hudomušnosti, sledi niz zabavne sinkopirane metrike, pihal in besedil o Matildi. Če je to možno, je sončna iluzija lahkotnosti tokrat shizofreno razpeta med hripave Davorinove glasilke in mimobežno resonanco medenine. Bolj neposredno zazveni Slovo od starosti, ki prestavi plesni ritem v višjo prestavo, poleg starosti, samoironije in ceha za uživaška leta popolnega odklopa pa se vzdušje sezida v monolit kabarejskega natolcevanja, namenjenega vam v razbremenitev in zabavo.
Precej bolj sambi kot punku podoben pa je intro skladbe Politiki, a se po parih taktih akustike razpeni HC punkerska rock’n’roll vstaja proti vsem egocentričnim samodržcem, trinogom, lopovom, varuhom nacionalnega interesa, seveda pa je poleg treh akordov punkerske DIY preproščine v nedrjih še tona melodičnih vstavkov, ki jih pridigarska pihalna sekcija ormoških upornikov z razlogom vpihuje strateško in preprosto boleče neposredno. In nato posvetilo gologlavemu diktatorju s skladbo Diktatorska! Ivan Grozni, Stalin – prav vsi se najdejo na seznamu tistih, ki so in ki pod drugimi imeni jahajo, kaznujejo in križajo svoje narode. Precej naiven lirični izliv čustev se sicer spreminja, tako kot tudi sama vzdušja, tempo in metrika glasbenih vinjet, v kontekstu celote pa niso pozabljeni niti zombiji, Pridigarji pa jim posvetijo skladbico Zombi v katakombi. Zakaj izza duri kraja poslednjega počitka? Zaradi rime, seveda! Povsem na istem nivoju po hiperenergičnem hitenju skladbe Ni razloga za paniko ostane tudi nekrofilni ali bolje nekrološki krimič skladbe V interesu preiskave, ki je sicer zabavna pesmica, a jo je obutiti kot nekakšno vsebinsko (ne tudi tako glasbeno) mašilo. Precej bolj razgibano in različno zazveni skladba Alarm, ki z orgelskim uvodom izzveni v hitropotezni noriji starodobnega punka. Pridigarji pred zid obračunavanja postavijo popolnoma vse tiste, ki bi morali že zdavnaj pasti, ki bi morali ukrepati, pa za to ne premorejo dovolj pameti ali jajc, z verbalnim plazom kultiviranih psovk pa povsem galantno in upravičeno užalijo čisto vse, ne da bi preklinjali, v zrak dvigovali sredince in izuščali organon vseh reproduktivnih organov! Princip celotne plošče je en sam, vse ostalo pa so nianse, tako tudi do velikega finala, po skladbah Princip in povsem nepotrebnem Incest arestu, do skladbe Turneja treh dežel, ni v ta boršč brzdanega gneva mogoče dodati nič kaj bolj šokantnega.
Nizki udarci na visokem nivoju so dejansko ponudili to, kar so obljubljali – obračun in žalitve brez grdih besed, poleg vsega pa ste bili deležni doze domorodnega ska punkerskega artizma, ki morebiti ne premore eksplozivnosti in vitalnosti Elvis Jacksonov ter dinamike zasedbe Red Five Point Star, premore pa pedigre preteklosti in dolga leta domišljene kritinosti. Vprašanje je le, ali bo tokratno seme kritike padlo na plodna tla, saj je produkcijsko gledano plošča za marsikoga premalo spolirana, Pridigarji pa premalo kozmetino prilagojeni sodobnim ozkoritim ter lepo dišečim trendom. Sam sem s ploščkom povsem solidno zadovoljen, a nekih revolucionarnih presežkov fantom iz Ormoža ni moč pripisati. Ne, ne gre za emonocentrizem ali metropolitanski snobizem, temveč zgolj za dejstvo, da je vasih možno stvari izpeljati še bolje, bolj udarno in predvsem brez ponavljajočega vzorca nepotrebnih mašil. Ideja je bila izvrstna, izvedba pa ne tako brezkompromisno popolna, žal. In prav v teh majhnih detaljih se skriva recept, po katerem se skupino odpravimo poslušati in konzumirati v večjem številu in namensko, ne pa po prej večkrat nanizanem naključju …
Zasedba
Davorin Bešvir – vokal, bas
Domen Obilčnik – kitara
Matej Mertik – pozavna
Andrej Rakuša – bariton sax
Sašo Barin – trobenta
Aljoša Širovnik Vičar – sintetizator zvoka
Kruno Kartovčec – bobni
Produkcija
Peter Dobaj & Bojan Babič – Babo
Seznam skladb
- Pet minut sreče
- Smrt
- Slovo od starosti
- Politiki
- Diktatorska
- Zombi v katakombi
- Ni razloga za paniko
- V interesu preiskave
- Alarm
- Principi
- Incest arest
- Turneja treh dežel
