Izvajalec: Hopesfall
Založba: Trustkill Records
Izid: year
Davnega leta 2001 so nam Hopesfall po prvencu The Frailty Of Words, ki je izšel v letu 1999, postregli z izdanim EP-jem No Wings To Speak Of. Le štirje komadi, s katerih je še zadnjič kričal (in le malo pel) glas Douga Venablea, so bili odskočna deska, da so fantje postali uveljavljeno glasbeno ime. Težko rečeno, da so se nažigači tisti čas usidrali v srca najstnic, brez dvoma pa so jih kot odličen band sprejeli mnogi kritiki iz internetnih strani, še več navdušenja nad njihovo glasbo pa so pokazali kritiki iz dobro branih glasbenih revij po svetu. Prej omenjeni izdelek naj bi izšel pri založbi Takehold records, vendar so v zadnjem trenutku pred izidom plošče podpisali pogodbo z novo založbo – Trustkill records, s katero sodelujejo še danes, vendar v nekoliko spremenjeni postavi banda. Težko bi naredila primerjavo s prvo ploščo, ker je ne poznam, lahko pa izdani EP primerjam z novejšimi albumi. Nedvomno lahko rečem, da je najudarnejši od vseh, ki jih poznam. Pri vseh komadih se prepletajo petje, kričanje in nažiganje, kar lahko enačim z glasbo bandov, kot so Underoath, Poison The Well ali pa celo z glasbo mladih Blessthefall. Zato je bilo mojega navdušenja ogromno že na začetku. Žaganje v emo core stilu, prav tako tudi petje in kričanje. Res hudo!
Celotna zgodba albuma se začne s komadom OPEN HANDS TO THE WIND, ki me je takoj prevzel. Nekoliko tih začetek, ki se ga prve sekunde sploh ne sliši, se kmalu sprevrže v neizprosno in hrupno žaganje, še največ pa je kričanja. Po dobri polovici pesmi se vse skupaj umiri in dobimo občutek, da smo padli v čisto drug komad. Naslednja pesem APRIL LEFT WITH SILENCE me je spet očarala v celoti. Nekoliko počasen začetek, nato pa še ena sprememba, ki komad rahlo spremeni. Sploh nima smisla izgubljati besed, saj vse izpade zakon! THE END OF AN ERA pa je moj najljubši komad iz te stvaritve. Sicer je res najdaljši, vendar teh slabih 7 minut mine prehitro! Spet ima vse lastnosti, ki so po mojem mnenju potrebne za dobro pesem in moram priznati, da sem pri Hopesfall prvič ostala brez besed, saj je komad res fenomenalen! Testirajte sami. Zadnja, četrta pesem pa je THE FAR PAVILIONS, v kateri se spet mešajo hitrost in umirjenost in pa kot v vseh komadih s te plate, tudi rifi, značilni za emo core. Še zadnjič: ODLIČNO!!!!
Hopesfall so me tokrat res prevzeli in moram priznati, da si jih želim nazaj v takšni obliki, v kakršni so nam godli na tej stvaritvi. Z vsemi pozitivnimi mnenji o izdanem EP-u se zagotovo strinjam, saj so fantje izdali res poslušanja vreden album in s tem že na začetku kariere dokazali, da so v vseh pogledih odličen band. Sama pa si kot fanica upam trditi tudi, da je to njihov najboljši album do sedaj in res škoda, da so na njem le 4 komadi! Resničnost mojih besed pa preverite sami!!!!!!!
Zasedba
DOUG: vokal
RYAN: kitara, vokal
JOSH: kitara
PAT: bas
ADAM: bobni
Produkcija
Mark Miley
Seznam skladb
1. Open Hands To The Wind
2. April Left With Silence
3. The End Of An Era
4. The Far Pavilions
TRAJANJE ALBUMA: 19:37
