Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Coverdale, David
Založba: Purple Records
Izid: year
Trajanje: 38:53
Ocena: 4/5
Na svojem drugem solo albumu »Northwinds« je legendarni pevec David Coverdale (ex-Deep Purple, Whitesnake) naredil bistven napredek glede na medijsko nizko profiliran, a na moč soliden prvenec »White Snake« (1977). Njegovo sodelovanje s kitarskim virtuozom Mickyem Moodyem je v času »Northwinds« (prvotno bi se moral imenovati »North Winds«) vzbrstelo z zavidanja vrednimi blues rockovskimi cvetovi. Covedale je tokrat popolnoma prodal srce bluesu, saj je bil »Northwinds« v primerjavi s prvencem še bolj usmerjen v blues rock, katerega bi lahko na določenih kompozicijah lahko imenovali tudi trdi rock. Posamezni klaviaturski aranžmaji so precej bolj dodelani, medtem ko si je Moody na kitari privoščil še več improvizacijske svobode.
Coverdaleov vokal je bil od nekdaj slika in prilika osupljivega emocionalnega razpona in v tistem času, po razpadu Deep Purple in preden so nastali Whitesnake, je bil tudi eden najbolj obleganih rock vokalistov (malo je manjkalo pa bi leta 1977 postal član Uriah Heep). Whitesnake so sicer pod imenom White Snake band nastali že v času pred izidom »Northwinds« kot spremljevalni koncertni band v promocijo Coverdaleovega solo prvenca.
Štiri skladbe s tega albuma, »Keep On Giving Me Love«, »Queen of Hearts«, »Only My Soul« in »Breakdown« so postale sestavni del bodočega Whitesnake EP-ja »Snakebite« (1978). Zanimivo, da je Davidov stari Deep Purple pajdaš, legendarni basist in producent Roger Glover, ki je na »Northwinds« vnovič poskrbel za produkcijo, tokrat bdel nad sintetizatorji, medtem ko je bas linije odigral že pokojni priložnostni basist Alan Spenner. Za večino klaviatur je vnovič poskrbel Tim Hinkley, medtem ko se je na bobnarskem stolčku namesto slovitega Simona Phillipsa (Toto) znašel Tony Newman, v primerjavi s svojim predhodnikom precej manj profilirani priložnostni glasbenik, ki je še najbolj znan po svojem sodelovanju z Davidom Bowiejem na albumih »Diamond Dogs« in David Live« (oba iz leta 1974).
Udarni »Keep On Giving Love« predstavlja prepričljivo otvoritev albuma v najboljši blues rockovski domeni, kjer večni pevski zapeljivec navduši s strastno hudomušnostjo, medtem ko Moodyeve kitarske finese ves čas temeljijo na zavidanja vredni subtilnosti. Naslovna skladba je ganljiva balada, zgrajena v Coverdalovi najboljši vokalni in skladateljski maniri s kakršnimi je zaslovel že v času z Deep Purple. Moody medtem vnovič navduši z domiselnimi in prefinjenimi kitarskimi variacijami, ki v izrazito melanholično atmosfero vnesejo dodatno emocionalno globino.
Na slikovitem r’n’b eksperimentu »Give Me Kindness« je David uporabil tudi elemente gospela z osebno rabo električnega klavirja ter vnosom dramatičnih spremljevalnih vokalov, katere sta v vlogi posebnih gostov odpela nihče drug kot legendarni pevec Ronnie James Dio (ex-Rainbow, Black Sabbath, Dio) ter njegova žena Wendy. »Time And Again« na katerem je moč zaznati tudi kanček soula je še ena prelestna balada s subtilnimi simfoničnimi aranžmaji na klavirju in sintetizatorju ter z Davidovim srce trgajočim petjem znotraj katerega izžareva zanj precej netipična mladostniška nedolžnost.
»Queen of Hearts« je eksplozivni blues rocker z razdraženimi kitarskimi pasažami in borbeno razpoloženim Davidovim vokalom. Tu bi se lahko govorilo tudi o nekakšnem prototipu tipične, udarne blues rockovske kompozicije iz zgodnjega Whitesnake obdobja pod visoko erotično napetostjo, kar se tiče same atmosfere. Na odlični baladi »Only My Soul« na kateri vladajo številni subtilni aranžmaji David v polni luči demonstrira svojo mogočno vokalno sofisticiranost in izjemen čustveni razpon ob katerem se še tako hladen led popolnoma stali. Še posebno navdušijo sintetizatorski vložki, ki skladbi, katero že samo Davidova krasna vokalna predstava potisne v prvo ligo najboljših balad njegove kariere, dodajo še izdatno ambientalno globino.
»Say You Love Me«, kjer se z monumentalno kitarsko solažo razkošati tudi Moody, nadaljuje niz na subtilnih klavirskih aranžmajih položenih blues balad, katere Coverdaleove petje popelje skozi vse meandre njegovih srčnih bolečin. Zaključni dosežek, »Breakdown«, zaradi udarnosti predstavlja najbolj trdo rockovski trenutek celotnega albuma, čeprav gre v osnovi še vedno za popoln blues rock, položen na naostrenih kitarskih frazah, medtem ko ritem linija, zlasti Newman na bobnih, tokrat gara s polno paro in zvesto podpira Coverdaleov jeznoriti pevski pristop.
Na odličnem »Northwinds«, pomembnem napredku glede na prvenec, je Coverdale v polni luči zasijal v vlogi imenitnega solo izvajalca, česar pa se je hitro naveličal in skupaj z Moodyem še istega leta rajši ustanovil Whitesnake s katerimi je odprl najbolj zmagovito in komercialno uspešno poglavje svoje bogate kariere. Pot solo izvajalca, če se ne šteje projekta Coverdale and Page iz leta 1993, pa je nadaljeval šele leta 2000 z albumom »Into the Light«, kar je bilo ravno tako kratkotrajna epizoda.
Zasedba
David Coverdale – vokal, klavir na “Northwinds” in “Time and Again”, električni klavir na “Give Me Kindness”
Micky Moody – kitara, spremljevalni vokal
Roger Glover – sintetizator, produkcija
Tony Newman – bobni, tolkala
Alan Spenner – bas kitara
Tim Hinkley – klaviature, spremljevalni vokal
Graham Preskett – violina
Lee Brilleaux – orglice
Ronnie James Dio – spremljevlani vokal na “Give Me Kindness”
Wendy Dio – spremljevalni vokal na “Give Me Kindness”
Produkcija
Roger Glover
Seznam skladb
1. Keep on Giving Me Love
2. Northwinds
3. Give Me Kindness
4. Time and Again
5. Queen of Hearts
6. Only My Soul
7. Say You Love Me
8. Breakdown
