Kraj: Vrba na Koroškem (Velden Am Wörthersee) / Bluesiana Rock Cafe / Avstrija
Datum koncerta: 26.09.2014
Število obiskovalcev: 200
Cena karte: 39,00€ (v predprodaji) / 43,00€ (na dan koncerta) / 33,00€ (študenti, dijaki, mladi)
Letni koncertni program Bluesiane kljub vsej svoji pestrosti ne bi bil popoln brez koncerta Richie-a Kotzen-a. Richie se je v preteklosti znal v tem prijetnem klubu le streljaj čez našo severno mejo na avstrijskem koroškem ustaviti tudi večkrat čez leto, v zadnjem času pa počasti Veldensko »dnevno sobo« z enim nastopom letno. Lani se je v družbi svojega dekleta Julie Lage na basu predstavil v akustični izvedbi, letos pa se je ob spremstvu svojega benda spet priklopil na elektriko. Seveda pa smo lahko tega prekaljenega glasbenika letos občudovali tudi v Sloveniji z zasedbo The Winery Dogs v Laškem, na prireditvi Pivo in cvetje.
Richie Kotzen je eden najproduktivnejših avtorjev in izvajalcev zadnjega časa. V 25-ih letih delovanja je izdal 19 samostojnih albumov, njegova glasbena dota pa se še precej poveča, če omenimo še sodelovanje z drugimi glasbenimi skupinami, med katerimi sta najbolj znani zasedbi Poison in Mr. Big. Septembra letos je izšla njegova zadnja kompilacija dvojnega CD-ja in DVD-ja z naslovom “The Essential Richie Kotzen” (RockLine recenzija TUKAJ).
V Bluesiano se je tokrat pripeljala kar lepa množica obiskovalcev iz Slovenije, iz česar lahko sklepamo, da prepoznavnost tega kitarskega virtuoza počasi narašča tudi na tej strani Alp. Morda pa je že spet čas, da bi se kakšen slovenski organizator opogumil in pripeljal Kotzena z bendom koncertirati tudi na to stran meje. A naj bo ta misel v razmislek do njegove naslednje evropske turneje.
Do pol desete ure zvečer se je Bluesiana že kar konkretno napolnila in takrat so oder zavzeli člani švicarske skupine The Konincks. Skupina je ogrevala oder na vseh Kotzenovih koncertih letošnje evropske turneje. The Konincks so se zbrali skupaj v letu 2013, letos pa so izdali svoj prvi EP s štirimi avtorskimi skladbami. Tri fante na instrumentih je med nastopom popolnoma zasenčila njihova vokalistka Jules Herzog, ki je bila edina, ki je na odru pokazala nekaj energije. Zaradi statičnosti ostalih članov je nastop skupine pustil dokaj medel vtis z izjemo izrednega vokala. Skupina je v svojem značilnem psihadeličnem blues slogu poslušalcem predstavila svoj celoten EP in še 2 dodatni skladbi, po pol ure pa so oder zapustili. Obiskovalci Bluesiane so načeloma prijazni do predskupin, zato so tudi nastop skupine The Konincks pospremili z glasnim aplavzom.
Ob odhodu predskupine z odra se je množica pod odrom opazno zgostila. Kljub hitro pripravljenem odru so nas fantje z Richie Kotzenom na čelu pustili kar nekaj časa čakati, končno pa se je iz backstage-a zaslišalo brenkanje Richie-jeve kitare, ki je bila z brezžičnim sistemom že priklopljena na ojačevalec. A fantov še ni bilo na spregled. Počakati smo morali še nekaj minut, nato pa se je iz zaodrja prikazal kitarski velemojster z dih jemajočim soul blues vokalom, Richie Kotzen, v spremstvu svojega benda, ki ga sestavljata Mike Bennet na bobnih in Dylan Wilson na basu.
Fantje so takoj zavzeli svoje položaje in se brez odvečnih besed takoj lotili dela. Uverturo v koncert so naredili z novo pesmijo War paint, ki jo najdemo na novi CD/DVD kompilaciji The Essential. Pogled na setlisto na tleh odra je sicer vzbujal rahlo razočaranje, saj se je na njej odsevalo borih 13 pesmi z nekaj rezervami napisanih na koncu. A Kotzen na svojih koncertih ne razočara. Tudi tokrat ni. Vsaka solo instrumentalna točka je bila potegnjena v neskončne improvizirane stihe in tako je bila vsaka pesem na setlisti v povprečju vsaj 3 minute daljša od istoimenskega studijskega posnetka. Strah, da bi bil koncert zaradi skromne setliste zelo kratek, je bil povsem odveč.
Fantje so po War paint nadaljevali s publiki bolj znanimi komadi, ki so jih prav tako razpotegnili z dolgim vmesnim jammanjem. Prve besede je Richie spregovoril šele pri 4. pesmi iz setliste, ko je povedal, da bodo zaigrali nekaj čisto novega, česar še nismo slišali, saj bo ta pesem na njegovem novem solo albumu, za katerega že pripravlja material. Tako so fantje zaigrali Cannibals. Nadaljevali so s pesmijo, ki jo lahko prav tako najdemo na The Essential boxu z naslovom Walk with me. V Bluesiani žal Kotzenova facebook prošnja, da bi občinstvo zapelo melodijo, ki jo na studijskem posnetku Richie igra s tereminom, ni uspela. A vzdušje je bilo vseeno na vrhuncu. Fantje so na odru nadaljevali s Fear in Doing what the devil says to do. Vsi člani na odru so delovali zelo osredotočeni na svoje igranje, včasih so se celo tako zatopili v svoje instrumente, da so pozabili drug drugemu slediti v ritmu, a to jim ne gre zameriti. Po podaljšanem Peace sign je Richie za nekaj trenutkov zapustil oder in pozornost poslušalcev se je preusmerila na Mike Benneta in Dylan-a Wilsona. Oba sta uprizorila krajši solo točki, nato pa se je Richie vrnil na oder. Mike je pozval Richie-ja, naj sede za bobne in nekaj minut smo se lahko zabavali ob Richie-jevem potrkavanju po bobnih, Mike pa je med tem časom poplesaval okoli njega in spodbujal gledalce k ritmičnem ploskanju. Brez pavze sta Mike in Richie spretno zamenjala položaja in tako se je Richie-jev bobnarski solo zlil v pesem Help me. Richie je ponovno zavzel položaj na instrumentu, ki ga najbolj obvlada – kitari. Z neverjetno lahkotnostjo in hkratno kirurško natančnostjo se Richie-jevi prsti sprehajajo med strunami in iz kitare izvabljajo včasih sproščujočo pomirjujoče, drugič spet divje, neukrotljive in vznemirjujoče tone, včasih pa nepričakovano mešanico vsega naštetega. Vse to se je še posebej začutilo, ko sta se Mike in Dylan umaknila z odra in odšla po svežo pijačo, Richie pa je med tem sam, oziroma ob vokalni spremljavi občinstva, zapel in zaigral What is. Nato sta se Mike in Dylan vrnila in skupaj so zaigrali še zadnjo pesem v rednem delu, Fooled again, nato pa so se fantje po podaljšanem zaključku pesmi začasno poslovili z odra. Napolnjena Bluesiana je seveda zahtevala bis. Fantje so se kmalu vrnili in po improviziranem uvodu je zazvenela Go faster. Ob koncu pesmi je Mike že vstal izza bobnov, Dylan je odložil svoj bas, Richie pa je naznanil, da bodo zaigrali še eno. Mike in Dylan sta ponovno poprijela za svoje pripomočke in tako so zaigrali še Hendrixovo All along the watchtower. Po skoraj dveh urah igranja se je trojica le še priklonila in se poslovila, mi pa smo se prav tako odpravili proti domu.
Kaj poreči ob novi Kotzeniadi v Bluesiani? Škoda, da kitaristi Kotzenovega kova večkrat ne obiščejo tudi naše dežele in hkrati sreča, da imamo tako blizu meje klub, kot je Bluesiana, katere lastnica Gudrun Kofler vedno poskrbi, da je dobra glasba dosegljiva tudi nam. Naslednje leto pa se bomo po vsej verjetnosti lahko veselili Richie-jeve nove solo plošče in seveda tudi nove turneje po Evropi.
Setlista
1. War Paint
2. Love is Blind
3. Bad Situation
4. Cannibals
5. Walk With Me
6. Fear
7. Doing What the Devil Says To Do
8. Peace Sign
9. Drum & Bass Solo
10. Help Me
11. What Is
12. Fooled Again
—dodatek—
13. Go Faster
14. All Along the Watchtower
Galerija slik
