Nula Kelvina : Možgani na paši

0 79

“Album “Možgani na paši” je biser, ki ga je založba Celinka našla v pravem trenutku, na pravem mestu. Obvezno preverite. Najbolj pristna poanta slovenstva v poeziji in glasbi. Perite na Nula Kelvina, da se v vaših možganih zabliska kar se da!”

Založba: Celinka Records
Leto izdaje: november 2011
Produkcija: Gašper Kržanc in Nula Kelvina
Zvrst: Alternative Rock / Pop / Jazz

Nula Kelvina, trio širokoumnih mislecev, prinaša s svojim studijskim prvencem “Možgani na paši” še eno glasbeno odisejado v prostor slikovito sofisticiranega, sočno obilnega norčevanja iz vsega kar recipiirata človeško telesce in vanj ujeta dušica in nas od pamtiveka naravoslovni “modreci” uče (recimo raje svarijo!), da se temu reče realnost (ne povedo pa, da je ta v sublunarnem principu silno majhna in poceni prodana puhlica). Embalažirano torej v čistokrvni pridigi slovenskega porekla. Glasbe, poezije in vizualizacije.

Zmes okajene staroselske zavesti New Yorških klubov dobe proihibicije kabaretnega šansonjerstva, duhovito podprto z aktivnim dialogom na osnovni liniji polno organskega zvena bas kitare, bobnov, klaviatur, ki se sukajo skozi preprosto in predvidljivo zapuščino jazza, bluesa, swinga in tudi countryja, prežeto z melosem vodilnih melodij, kakršnega diktira energija “žarčenja”  bivanja na zemljevidu slovenske kokoške, je “zgolj” stabilna in zlasti zvesta “opornica” silno pronicljivem, šegavo sarkastičnem podajanju poezije, ki je bogato zapoprana z iskrivostjo dovtipov ljubezenske, sociološke, kot tudi egotripne tematike. Od neutolažljivega resnicoljubca Ota Pestnerja, do starega dobrega pivskega volka Janeza Bončina Benča, se bo našlo za vsakogar med vami nekaj ob čemer boste strumno zastrigli z ušesi.

Če je bilo na naslovnici albuma skupine Laibach pred leti potrebno ugibati pod katerim ovčjim kožuhom se skriva “Volk”, so “ovcefilni”  Nula Kelvina ubrali “Zappovski” pristop vizuelne optimizacije svoje glasbe, kar pač veleva njihov glasbeno izrazni intelekt, recimo raje umetniški instinkt. Predstavljajte si reklamo za pralni prašek na kateri se razprostira bakteriološko neoporečen travnik katerega uniformna sterilnost lahko funkcionira kvečjemu kot igrišče za golf. Na, s fitofarmacevtskimi sredstvi skrajno zastrupljenem travišču (slovensko poreklo razkriva Triglav v ozadju), nedolžno tavajo oblački ovčic, ki niso nič drugega kot oprani možgani “moba”. Prikazani v aktih opravljanja neobhodnih, se pravi najbolj primitivnih, življenjskih funkcij. Kaj več jim ni usojeno, saj imajo sprane možgane. Pri pranju perila na Nula Kelvina.

Ker v glasbeni pridigi ni vredno iskati Einsteinove relativnostne teorije, pa so Nula Kelvina stavili glavnino svojega pridigarskega intelekta seveda v poezijo. In to v času, ko ta naš ubogi inu za vsak zakrivljen prdec kaznovani narod, takšne umetniške refleksije krvavo potrebuje. Novo odkriti zabaviščni park pravzaprav v osnovi ne izumlja tople vode. S svojo pridigo se umešča v pejsaž podobnega podajanja visoko profilirane umotvorne vsebine večnega burkaštva od Magnifica, do Slon in sadež. Nula Kelvina so ob tem zgolj iznašli še eno formulo za redefiniranje te vsebine. Formulo,ki jih postavlja na posebno mesto v slovenskem glasbenem mozaiku. In to je bistveno.

Možgane boste z lahkoto poslali na pašo, saj je glasba Nula Kelvina preprosta in preverjeno dostopna. Duhovito šegav pletež arhaične gošče zgoraj opisane zmesi glasbenih žanrov, se vseskozi drži forme izdelane melodije v vodilnih motivih, glavnino pozornosti pa seveda odnese v prvi vrsti pridigarski glas Marka Boha, za katerega si lahko, pri karikiranju veščine Markove vokalne interpretacije, sposodim mirne duše preverjeni naziv, kot ga uporablja moj RockLine kolega Peter Podbrežnik, ko opisuje Van Der Graaf Generatorjevega genialca Petra Hamilla z oznako “jezični doktor”.  Podobnost med njima je več kot zgolj slučajna, oba pa sta seveda zelo jezična.

Ob tem gre posebna zahvala tudi založbi Celinka, ki s svojo prisotnostjo omogoča zbližanje “drhali” s skupinami polne avtorske pronicljivosti in izrazne definiranosti izdelanega unikata,kar je danes prej redkost kot pravilo. Nasploh, ko k temu prišteješ potvorjeno karikiranje slovenskega glasbenega prostora s strani vsebinsko praznih, a komercialno podprtih in forsiranih medijev, ki se ob naročilu sivih eminenc osredotočajo na rumene vrstice, brez potrebe pa ob tem rinejo svoj nos tudi v glasbene vsebine. Slovenci smo odlični glasbeniki, umetniki in ustvarjalci. Mnogo več, kot pet nas je. In album “Možgani na paši” je biser, ki ga je založba Celinka našla v pravem trenutku, na pravem mestu. Obvezno preverite. Najbolj pristna poanta slovenstva v poeziji in glasbi. Perite na Nula Kelvina, da se v vaših možganih zabliska kar se da!

Avtor: Aleš Podbrežnik
Ocena: 9.5 / 10

Seznam skladb:
1. Nisem še vrgel
2. Možgani na paši
3. V sanje se prebudim
4. Brez ljubezni
5. Pupa
6. Kdo ve
7. Lenuh
8. Igra brez meja
9. Tko kul
10. Škripnu lep

Zasedba:
Marko Boh – vokal, klaviatute
Klemen Kotar – bas kitara, saksofon, flavta, ropotulje, spremljevalni vokal
Jure Rozman – bobni, spremljevalni vokal

SODELUJOČI GLASBENIK:
Gašper Kržmanc – kitara, spremljevalni vokal

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X