Panzerballett: Planet Z

0 88

Založba: Gentle Art Of Music
Datum izida: 18. 9. 2020
Produkcija: Victor Bullok & Jan Zehrfeld
Dolžina albuma: 51.17 min
Zvrst: Jazz/Avantgarde-Metal/Progressive Metal
Ocena: 10/10


Nemški jazz, funk in prog metal fuzionisti Panzerballett pod vodstvom genialno norega kitarista Jana Zehrfelda so znova tu z novim albumom »Planet Z«. Slednji je še ena poslastica za vse glasbene gurmane, ki poleg izjemne tehnične dovršenosti cenijo tudi smisel za nebrzdano improvizacijo, izpiljene skladateljske veščine ter občasen (tokrat izključno inštrumentalno) obarvan humor.

»Planet Z« je, za razliko od večine Panzerballett albumov, ki po navadi vsebujejo vsaj minimalen gostujoči vokalni prispevek, popolnoma inštrumentalni dosežek, na katerem nemški mojstri glasbenega eksperimentiranja demonstrirajo svoj zavidanja vreden smisel za eklektično raztegovanje in dopolnjevanje elementov progresivnega metala, jazz fusiona in funka, ki vsebuje vplive številnih raznolikih skupin iz omenjenih glasbenih žanrov od Mahavishnu Orchestra, Weather Report, Franka Zappe, King Crimson, Gong, Herbieja Hancockda do Planet X, Iron Maiden in Meshuggah. Münchenski kvintet je tokrat k sodelovanju privabil številna prestižna bobnarska imena kot so Virgil Donati, Marco Minnemann in Morgan Ågren, če se našteje le tri najbolj razvpite bobnarske čudodelnike, ki so na »Planet Z« s svojimi zavidljivimi tehničnimi veščinami vskočili v obuvalo regularnega Zehrfeldovega bobnarja Sebastiana Lanserja.

Tako kot na prejšnjih albumih so tudi tokrat nekatere kompozicije povsem originalne stvaritve, medtem ko so ostale predelave znanih kompozicij drugih avtorjev kot denimo izjemno duhovita in zabavna priredba Wagnerjeve klasike »Ples valkir«, katero so Panzerballett na prebrisan in unikaten način predelali pod izvirnim naslovom »Walkürenritt«. To je tudi daleč najbolj nemško obarvana stvaritev na »Planet Z«. Otvoritveni »Prime Time« na katerem se za bobni ‘razpištoli’ Virgil Donati je pravcata jazz rock fusion poslastica s številnimi razlomljenimi ritmi, kameloneskimi saksofonskimi vložki ter genialno-norimi kitarskimi pasažami, ki pa je šele predjed v še bolj nenavadne in eklektično začinjeno nadaljevanje albuma. Pogostokrat je saksofon tisti, ki v produkciji in izvedi izpade najbolj ‘racionalno’ in pomirjujoče ter pogostokrat umiri večinoma strupeno odigrane kitarske pasaže in kataklizmične bobnarske prehode kar je še posebno očitno na skladbi z naslovom »Who the Jack Is Migger«.

»No One Is Flying a Plane«, eden izmed »Planez Z« vrhuncev, denimo zveni kot, da bi Franka Zappo med njegovo jazz fusion fazo pičil sršen in bi med dirigiranjem spremljevalnega jazz banda ter igranjem kitare pobesnel z jeznoritim improviziranjem, medtem ko bi iz prihodnosti k sodelovanju povabil kitarskega tovariša, ki je odraščal ob poslušanju speed metala. »Coconut« na katerem s svojo specifično bobnarsko tehniko navduši Marco Minnemann vsebuje kar nekaj kitarskih in saksofonskih vplivov nepozabnih King Crimson, vendar na izrazito brutalnejši način. Zaključna stvaritev »SOS« zveni kot razjarjeno seciranje razlomljenih ritmov v katere se zaletavajo besneče kitarske pasaže obeh kitaristov. Zehrfeld se pri tem opira na “Morseovo signalizacijo” in fraziranje je dejansko diktiranje klica na pomoč: “S-O-S”. Tako niti ne preseneča spoznanje, da nosi skladba SOS v fraziranju smiselne asociacije z “Breaking Brain” (2015) skladbo Typewritter II.

»Planet Z« na izrazito zabaven, na trenutke norčav in ves čas inteligenten način združuje nekatere najbolj divje improvizacijske elemente iz zlate dobe jazz rock fusiona in progresivnega rocka ter sodobnega progresivnega metala s katerimi se Panzerballet poigravajo kot dobro naoljen stroj, poln nebrzdanih inštrumentalnih idej. Na področju inštrumentalnega jazz rock fusiona in progresivnega rocka je »Planet Z« nedvomno med glavnimi kandidati za najboljši in predvsem najbolj duhovit dosežek v letu 2020.

Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik


Seznam skladb:
01. Prime Time [feat. Virgil Donati]
02. Who The Jack Is Migger? [feat. Marco Minnemann]
03. Mind Your Head [feat. Morgan Ågren]
04. No One Is Flying The Plane [feat. Gergo Borlai]
05. Walkürenritt [feat. Hannes Grossmann]
06. Urchin vs. Octopus [feat. Gergo Borlai]
07. Alle meine Ändchen [feat. Andy Lind]
08. Coconut [feat. Marco Minnemann]
09. SOS [feat. Gergo Borlai]

Glasbeniki:
Jan Zehrfeld – kitara, bas kitara (z izjemo skladb št. 1 in 4)

bobnarji:
Virgil Donati
Marco Minnemann
Morgan Ågren
Gergo Borlai
Hannes Grossmann
Andy Lind

saksofonisti:
Florian Fennes (1, 3, 5, 7)
Sam Greenfield (2, 8)
Georg Gratzer (9)

Anton Davidyants – bas kitara na skladbah št. 1 in št. 4.
Joe Doblhofer – kitarska solaža na skladbah št. 1 in št. 2
Jan Eschke – klavir na skladbi št. 4 in solo na sintetizatorju (skladba št. 7)
Michael Lutzeier – solo na bariton saksofonu (skladba št. 4)
Wolf Wolff – govorjena beseda na skladbi št. 4

pihalna sekcija na skladbi št. 4:
Larry Muñoz – saksofoni
Mark Oates – trobente


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki