Paramount

0 0

Izvajalec: Sieges Even
Založba: Inside Out Records
Izid: year

Nemci Sieges Even so zanimiv pojav na prog rock obzorju. Metal zanesenjaki jim na vse kriplje skušajo vtakniti žanrski pridevnik “metalski”, podzavestno pa jih k temu žene pretekli in sedanji renome članov skupine, natančneje bratov Holzwarth, ki sta sicer zunaj Sieges Even dela ekip Rhapsody Of Fire (Alex na bobnih) in Blind Guardian (Oliver – studijski in koncertni session basist).

Z vrnitvijo med žive in predlansko izdajo “The Art Of Navigating By The Stars” (2005) ali albuma, ki je s slogovno in zvočno svežino ter realizacijo spremembe dotedanjega glasbenega izraza skupine, prinesel eno od prvovrstnih pozitivnih presenečenj v letu 2005 in tako v svoji artistični posebnosti dobesedno sezul poslušalca, se fenomen splošne sofistikacije zvoka pri Sieges Even nadaljuje tudi z naslednikom “Paramount” (2007).

V letu 2004 novoprišlek v skupini Arno Menses (vokal), predstavlja glavni jeziček na tehtnici, ki je spreobrnil zgodbo o Seiges Even v samem načinu komponiranja, da za skupino doseganje zmagoslavja ni samozadostno zgolj v postavljanju rekorda odigranih not na sekundo, pač pa v kreaciji impresivnih melodičnih motivov. Skladbi Tidal ter Eyes Wide Open sta na “Paramount” tipična primera popolno izdelanih melodij refrenov, ki bi si v tem pošteno zaslužila izdajo kot “single-a” ter frekventno radijsko predvajanje. V obeh skladbah se soočimo z mojstrovino pretočnega združevanja kompleksno grajenih predrefrenov in maksimalno spevnih melodičnih refrenov, obenem pa lahko občudujemo tekoče in barvito prelivanje razpoloženjskih stanj same ujete, v splošnem melanholične, atmosfere. Sieges Even s “Paramount” torej še naprej uspešno in vešče mehčajo svoj zvok in se smelo podrejajo kraljestvu iskanja popolnih melodičnih kombinacij. Kemija v skupini deluje odlično in albumi, ki trenutno letijo od nje, kot naročeni v idealnem trenutku velikega kreativnega navdiha skupine, upravičujejo pojem velike kakovosti zasedbe.

Fenomen skupine je eleganca združevanja občutka fragmentiranosti oziroma motivske krhkosti z neizmerno poslušljivostjo, kar je največja privlačnost tudi tega albuma in kar mora nujno vzbuditi radovednost tudi v ušesnem polžu še tako razvajenega art/prog rock glasbenega sladkosneda. Brata Holzwarth vnašata k Sieges Even natanko to česar ne smeta v službi heavy metal branže. Alex pridno treplja prehodne tom-tome in pri Sieges Even nikakor ne skriva jazz preferenc (takoj otvoritvena When Alpha And Omega Collide ali Duende), medtem, ko Oliver brez težav zaznava bratovo domišljijo in jo svobodno dopolnjuje s kančkom svobodnjaško eksperimentalnega sprehajanja po svojih dinamičnih, mestoma jazzy zvenečih bas linijah, katere vnašajo silno topel, naraven in čist zvok, ki je v zvočni produkciji jasno ločen in magnificirano poudarjen. Specifičen kitarski slog Markusa Steffena prinaša zanimivo ugotovitev, saj gradi Markus glavnino svojega zvoka, ki temelji na akustičnih in naravnih pol akustičnih prijemih. Markus gradi osnovo na razstavljenih akordih in mnogokrat zadošča že golo ubiranje strun, da je zvočna zavesa ozadja umetelno pokrita. No ti akustični prijemi so elegantno dopolnjeni s salvami distorziranih riffovskih plazov, ki so dodani na skladbah zgolj kot začimba v težnji po nadgradnji dramatičnosti vzdušja. Vokal spominja na trenutke celo na vokal pri Američanih Enchant (refren skladbe Iconic). Je popolnoma unikaten, usmerjen na pokrivanje srednjih do višjih registrov, posedujoč elegantni dotik improvizacije, s katero vnaša barvitost celokupnemu izrazu, zlasti v sofisticiranem zaokroževanju melodije na izhodih iz verzov in človek dobi ob tem občutek, kot bi Mensesov vokal dinamično valovil skozi album (izpostavljeno zlasti v skladbi Where Our Shadow Sleep). Vokal je več kot nalašč pisan na kožo k sami raziskovalno eksperimentalni težnji skupine. Skupina uspeva udejanjati nadvse uspešno še en zahtevan atribut, ki ga pozna progresivni rock. To je atribut nepredvidljivosti, ki vam ga je nemara ponudila že asociacija ob besedi fragmentiranost (razpadanje motivov). V skladbi Leftovers boste lahko priča v časovnem intervalu med 4:57 in 5:17, rahlo distorzirani in zapeljivo tuleči bas liniji, ki retrogradno neposredno oživlja pionirstvo Chrisa Squirea (zasedba Yes, obdobje Yes albuma “Fragile“, leto izdaje 1972). Komad s sila jezno otvoritvijo je Mounting Castles In A Blood Red Sky, z ostrim dotikom psihadeličnosti in trenutkom, kjer fragmentiranost definitvno nadvlada rdečo nit kompaktnosti skladb. Fantje so v komad vpletli posnetek nagovora množici Martina Lutherja Kinga. To je skladba, ki jo odlikuje največja mera eksperimentalno avanturistične dinamike, prepoznavnosti izraza Sieges Even. Izreden je kontrast prelivanja čistih naravno zvenečih pasaž s plazovi riffovske distorzije. Gre za edini instrumental albuma, ki je ujel ledeni mraz splošnega brezizhodnega obupa družbene degeneracije, brezskrbnega obstoja v prevari nasedanja lažem izbranih vodij. Album, pa doživi svoj najveličastnejši trenutek glasbene ekspresije skupine ob kreaciji vzdušja popolne tragedije v zaključni naslovni skladbi, ki prinaša nadaljnjo nadgradnjo prefinjene kritike tiranstvu politike ZDA. V drugi polovici skladbe Paramount zaplujejo Sieges Even povsem nenadoma popolnemu jazz vključku naproti, katerega vodi celo krajša solaža na alt saksofonu. Briljantno.

“Paramount” je eden letošnjih artističnih vrhuncev na polju progresivnega rocka. In opozarjam enkrat več, da Sieges Even nimajo veze s pridevnikom “metalsko”. Skladbe so vse po vrsti izredne slikovite sestavljanke, zgrajene iz več motivskih obratov in obratov tempa, vse teče povsem gladko skozi minutažo albuma. Zaradi slikovitosti in posebnosti glasbenega izraza skupine, se album odvrti kot bi mignil. S “Paramount” se čas za Sieges Even še zdaleč ni ustavil. “Paramount” prinaša artistično nadgradnjo predhodnika, še večjo in še bolj izrazno in še bolj jasno dorečenost ter profiliranost prenovljenega izraza skupine, ki se razvija v lastnem dojemanju glasbene umetnosti pozitivno naprej. Inteligentno, kreativno polno in zato silno vznemirljivo. V povsem novo glasbeno dimenzijo, fuzije posebne vrste. To je album za vse progressive/art rock manijake, ki umirate za drugačnim in posebnim!

Zasedba

Arno Menses – vokal

Markus Steffen – kitara

Alex Holzwarth – bas kitara

Oliver Holzwarth – bobni

Produkcija

Sieges Even & Kristian Kohlmannslehner

Seznam skladb

01. When Alpha And Omega Collide

02. Tidal

03. Eyes Wide Open

04. Iconic

05. Where Our Shadows Sleep

06. Duende

07. Bridge To The Divine

08. Leftovers

09. Mounting Castles In The Blood Red Sky

10. Paramount

Trajanje albuma: 61.41

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki