Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Koch, Greg
Založba: Greg Koch Band
Izid: year
Trajanje: 64:47
Ocena: 5/5
Greg Koch velja za enega najboljših kitaristov planeta. Je gospodar Telecaster kitare v vseh njenih varietetah. Že izumljenih, kot tudi tistih v dnevnem nastajanju. Ker Greg Koch žal ni tako lepo odišavljen, kot denimo Joe Bonamassa, se mora preživljati tudi s kitarskimi klinikami in poučevanjem, sicer bi ga moral, kot umetnika poznati vsakdo, ki ga vsaj kanček privlači velika idejna duhovitost šeststrunske teorije. Nemara je Grega kdo med vami prestregel na kitarski kliniki v Ljubljani leta 2010, ko mu je prešerni orjak navil ušesa in stresel možganske vijuge s svojo briljanco brezmejnih variantnih rešitev v pristopanju h kitarski igri.
Greg Koch je z novim albumom »Plays Well With Others« odkril dve osnovni novosti. Prva je ta, da lahko njegova igra povsem složno shaja z igro drugih glasbenikov, ko gre za timsko delo. Druga je ta, da je novi album timsko delo skupine in ne posameznika, s čimer se je odklonil proti poljem večje dostopnosti širšim glasbenim množicam, sploh ko primerjamo novi album s preteklimi Kochovimi deli, kjer je se je mož posvečal v večini situacij instrumentalni glasbi. Na albumu ni težko hitro zaznati, da igra Koch kitaro le s prsti, kar mu omogoča da lahko razvija optimalno kontrolo nad prav vsakim še tako detajlno sofisticiranim in milozvočnim tonom, ki ga sproži na kitari. Prav neverjetno je kako je na tak način mogoče občutiti strasti v Kochovi kitarski igri mnogo intenzivneje in pristneje. Enak ton je lahko odigran povsem z drugačnim zvenom, kar niza povsem druga občutja v glasbeni ekspresiji. Tudi to je ena od velikih privlačnosti ne le tega albuma, pač pa celotnega kitarskega ekspozeja tega kitarskega mojstra. To je spoznal pred časom tudi Richie Kotzen, ki se je za večno poslovil od trzalic.
Že uvodni, kot solza čist, brezskrbno leteč in vrhunsko kontroliran legato, ki v hudomušju spominja na brencljanje pobesnele ose v otvoritveni Simone, hipoma prevzame vso pozornost. Na Kochovo solažo se naveže v tej skladbi nihče drug kot Joe Bonamassa. Bonamasa, kateremu je Koch velik vzornik in guru, je solažo za to skladbo posnel v svojem kalifornijskem studiu in jo posredoval Kochu,
Prav ta orientacija Kocha da podredi značaj skladb timskemu delu mu prinaša plejado novih razpoložljivih opcij na katerih lahko razvija in raziskuje svoj artistični domet. Deset skladb poseduje izjemno ekspresivno goriščnico. Izdelane fraze, oplemenitene z briljanco pravzaprav popolne igre Kochovega Telecasterja. Pravzaprav je Koch prav za vsako skladbo razvijal drugačen zvok s pomočjo tehnikalij in studijske logistike (pedala, efekti, razločni ojačevalniki, celo različni magneti, strune, tipi kitar) , svoje prispevajo pa tudi gostujoči velemojstri kitarske igre. Še posebej imponira Robben Ford s svojo prepoznano blago nadistorzirano Stratocaster jazzy konturo kitarske igre v skladbah Sho Nuff, What You Got To Loose in Walk Before You Crawl. Tu je tudi Paul Berrere (Little Feat.). Njegovih zvočnih in stilskih specifik ne gre preslišati, zlasti sublimno perfekcijo ječavih »slide-potegov« v odlični Whiskey RainStorm.
Pretanjeni solo Jona Clearyja na klavirju v Spanish Wine dostavlja nove kvalitete timskemu delu, tu je tudi izredna balada Down the Road, kjer prinaša pomembno polnilo spremljave Hammond. Glavni pevec albuma John Sieger iz zasedbe Semi-Twang, ki poseduje veliko senzitivnost in sofisticiran, čist vokalni pristop. Zanimivo je, da kitarska igra pravzaprav ne prevzema primata pred vokalnimi deli, kar znova govori v prid timskemu delu. V srednjih instrumentalnih mid-eight delih se Koch in kompanija seveda korenito razmahnejo, ostali dodatki Kochove kitarske igre pa le spretno zapolnjujejo ozadje vokalnega performansa. Barva Johna Siegerja bolje ne boi mogla barvati Kochovih kompozicij tega albuma!
Potem je tu Robben Ford, ki ga ne gre prezreti v njegovih specifikah igre, kot tudi samem zvoku njegove znamenite bele Stratocaster kitare, tipično zagledane z vsebinami jazz glasbe, kar se izjemno dopolnjuje v What You Got To Loose, ki združuje elemente country glasbe kot tudi rag time-a, nadalje enemu albumskih vrhuncev v Walk Before You Crawl ter zabavni shuffle točki Sho Nuff . Domišljiji in posledični variabilnosti rabe vseh mogočih tehnik in kombinacij le teh, kot tudi integraciji žanrov jazza, countryja, rag-timea, swinga v iztočnice bluesa ni in ni videti konca. Koch počne vse to z izjemno senzitivnostjo, a hkrati veliko premišljenostjo. Vse leži v pravih odmerkih na pravih mestih. Nobena poteza ni odvečna, nobena »prekratka«. Koch je izjemen mojster finger pciking tehnike s katero rahlja in razgibava svojo igro. V potezah je silno nepredvidljiv, prav zato, ker se mu v dani situaciji ponudi več opcijskih rešitev, med katerimi lahko prebira. To pa je osnovna privlačnost v ekspozeju poljubne kitarske igre. Koch, ki slovi po premeteni preciznosti, je obenem brezmejno šaljiv, celo norčav, kot tudi neomejeno »širok« v ubiranju form, ki jih plete iskrivo skupaj. Težko je najti kitarista, ki bi na tako briljanten način družil v en koš elementa duhovitosti in do popolnosti razvite kitarske tehnike. Koch je preštudiral prav vsako lesno koščico instrumenta, vsak njegov vijak, celotno fiziko! Globlje k stvari ne moreš seči. Vse to pa je seveda obogatil z izjemno glasbeno dojemljivostjo in izdelanim karakterjem značajske globine kitarske igre.
Na tem albumu je vseskozi popolnoma jasno, da vlada med glasbeniki popolno sožitje in da med gostujočim kitaristi in Kochom nikdar ne pride do šeststrunskega mečevanja, kar bi skalilo izjemno definiranost, preciznost in sofisticiranost točk tega albuma 10. skladb izjemne karizme in izdelano aranžirane značajnosti, ki jim ne manjka lucidnosti, a obenem prefinjene strukturiranosti. Zvok v produkciji je izjemno čist, živo učinkujoč, občutek je kot, da poslušate album v malem baru, v katerega spravite komaj 50 ljudi. »Greg Koch Plays Well With Others« prinaša obsežno in navdušujoče kitarsko čtivo, ki bo z gotovostjo nasitilo tudi najzahtevnejša in najbolj razvajena gurmanska ušesa.
Zasedba
Greg Koch – kitara
Roscoe Beck – bas kitara
Dylan Koch – bobni
John Sieger – vokal
Theo Merriweather – klaviature
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Joe Bonamassa – kitara na skladbi št. 1.
Robben Ford – kitara na skladbah 2., 5. in 6.
Paul Berrere – kitara na klsadhan 4., 7. 9. in 10.
Jon Cleary – klavir na skladbi št. 3.
Brannen Temple – bobni na skladbah 2. in 6.
Produkcija
Greg Koch
Seznam skladb
1. Simone (03:52)
2. Walk Before You Crawl (06:23)
3. Spanish Wine (06:10)
4. This Whole Town Has A Broken Heart (03:40)
5. Sho Nuff (05:02)
6. What You Got To Lose (05:36)
7. Whiskey Rainstorm (03:35)
8. Down The Road (04:43)
9. Night Owl Now (05:17)
10. Hey Godzilla (06:34)
11. Spanish Wine (radio mix) (04:55)
12. What You Got To Lose (radio mix) (04:46)
13. Hey Godzilla (radio mix) (04:09)
14. Welches Grape (digital bonus track) (07:06)
15. Sweet Tea (digital bonus track) (09:55)
