Avtor: Rok Klemše
Fotografije: Rok Klemše
Kraj: Metelkova, Gala Hala
Datum koncerta: 14.02.2008
Število obiskovalcev: 150
Cena karte: 5,00€
Ljubljanska avantgardna black metal zasedba Dekadent velja brez dvoma za eno najboljših metal zasedb na naših tleh. V kratkih dveh letih obstoja so od underground projekta masterminda zasedbe Arturja Felicijana, Vigred, prehodili pot od ustalitve zasedbe, debitantske plošče Manifestation of Seasonal Bleeding, podpisa s švicarsko založbo Pentacle, pa vse do najnovejšega poglavja v biografiji te velike domače skupine – opusa The Deliverance of the Fall. V velikem stilu so pred slabim mesecem v Kinu Dvor premierno predstavili istoimenski film, ki spremlja ploščo, 15. februar pa je bil kot nalašč za vrnitev na odrske deske Gala Hale na Metelkovi. Od njihovega prvega koncerta na istem kraju zločina je minilo namreč natanko eno leto in čas za obeležitev nove izdaje je bil še kako primeren. Dame in gospodje, Dekadent z gosti!
Kot prva je oder oskrunila obalna super skupina Grimoir, ki jo sestavljajo nekdanji člani dveh velikih slovenskih black metal zasedb – Skorbut in Torka. Iskreno povedano, kljub velikim imenom nisem pričakoval kaj več od povprečnega black metala, a Grimoir so me osupnili in presenetili, sodeč po odzivu publike pa nisem bil edini. Primorci so odpičili dobre tričetrt ure dolg nastop napolnjen z odličnim, blasfemičnim black metalom, ki pa je daleč od nerazločnega ruženja kitar in ultra hitre dvojne bas stopalke. Grimoir seveda obvladajo nihilistični black na katerega bi čupal še kozel, a znajo ga več kot dobro začiniti z vmesnimi mirnejšimi, melanholičnimi akustičnimi deli, ki nekoliko spomnijo na kakšne Taake ali Windir. Inštrumentalno so se Grimoir kljub slabšemu ozvočenju izkazali za izredno suveren in usklajen bend, Mgla je dokazal, da zna dobro zakruliti, ne bi pa imel nič proti, če bi na oder vnesel kanček več frontmanske energije in karizme. Res je, da igrajo black metal in morajo biti grim in necro, a nekaj več komunikacije s publiko gotovo ne bi škodilo. Da so pravi mojstri inštrumentov pa je dokazal kitarist, ki mu je počila struna. Nesebično mu je na pomoč priskočil Boštjan iz Dekadent s svojo sedemstrunko, ki jo je Grimoir kitarist prvič držal v rokah. Ni mačji kašel preskočiti s šestih na sedem strun, sploh pa ne na odru in to prvič, povrh vsega pa še zelo uspešno. Vsaka čast! Grimoir ist kvlt!
Po slovesu od Grimoir je napetost v dvorani vidno rasla, saj se je na odru pripravljala black metalska senzacija, Dekadent. Kar lep čas jih ni bilo moč videti na domačih odrih in ljudje so jih bili več kot očitno lačni. Nenazadnje se je to pokazalo že z nabito polno dvorano Kino Dvora ob premieri filma The Deliverance of the Fall. Ob zvokih prelepega simfoničnega uvoda Legates of Blackness/Path of Lamentation se je Gala Hala zavila v temo, gneča pred odrom pa se je vidno povečala. S prihodom članov skupine na oder pa se je začela prava black metalska ekstaza. Fantje so bili kljub nekaj manjšim kiksom uigrani in samozavestni, kar pa je še pomembneje, vidno zadovoljni in veseli nad ponovnim igranjem pred zvesto domačo publiko. Dekadent so koncert, jasno, izkoristili za predstavitev komadov z nove plošče, ki so v živo zveneli fantastično, čeprav zaradi slabše akustike same dvorane niso prišli povsem do izraza. Predvsem zapeljivi, melodični in epski klaviaturski deli Alena Felicijana niso prišli čisto v ospredje, kar je škoda, saj na albumu igrajo pomembno vlogo. A nič ne de, Dekadent so dali vse od sebe in pripravili zares spektakularen koncert, ki ti ji mimogrede naježil kakšno dlako. Artur je kot frontman ter vokalist in kitarist obenem nastopil brezkompromisno in surovo. Vokalno je blestel in dal zares vse od sebe in agresiven ter brutalen black metalski vokal predstavil mogočno in čustveno, prav nič slabše pa mu ne grejo čisti vokalni deli. Kitarska naveza Artur/Boštjan je z brezčasnimi kitarskimi linijami znova izzvala tisti občutek eteričnosti in večnosti in zlahka je reči, da so Dekadent v živo nekaj čudovitega in edinstvenega. Čeprav z velikim poudarkom na novem materialu, pa so se Dekadent spomnili tudi prvenca in nam z njega naklonili goreči Kres in poslovilni komad, ki je postal že prava zažigalna klasika, Dissident Dream. Upam, da ne bo potrebno na nov nastop Dekadent v Ljubljani čakati še eno leto!
Koncert Dekadent je bil za marsikoga vrhunec večera in zadnje skupine večera ni dočakalo prav dosti ljudi. Za kar pa so Slovaki Demonic Chorals krivi tudi sami, saj so se na odru pripravljali več kot pol ure. Slovaški trio je predstavil lastno vizijo death/black metala, ki je v živo zvenel žal precej povprečno in v ničemer odstopajoče od poplave podobnih bendov. Demonic Chorals zvenijo dosti bolje na prvencu Power of Immortal Hatred (2005) pa čeprav gre še vedno v osnovi za nekoliko generičen zbrutaliziran death metal. Vokalist Damien (hehe, kul ime za frontmana death/black zasedbe… se spomnite poosebitve zla v smrkavcu iz kultne grozljivke Omen?) je sicer iz svojih glasilk sposoben spraviti spodoben growl, ki pa je žal povsem neoseben in podoben stotinam drugih growlom. No ja, fantom je treba čestitati za suveren nastop in dobro odigrani Behemoth priredbi, a potrebno bo še nekaj dela na lastnem materialu.
Večer se je zaključil s sicer dobro namerno in zanimivo idejo o after partyju z metal karaokami in tekmovanjem v risanju corpse-painta, ki pa se je kot po navadi, sprevrgel v neomejeno pijančevanje. Na srečo tega dela nisem doživel, ne glede na to pa si Dekadent zaslužijo vse pohvale za organizacijo odličnega koncertnega dogodka, naj jih bo še več!
besedilo in fotografije: Rok Klemše
Galerija slik
