Po vseh letih (2011)
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Cvetličarna / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 13.04.2011
Število obiskovalcev: 800
Cena karte: 29 €
Parni Valjak niso nikdar sloveli kot veliki glasbeni filozofi. Kritiki so jih mnogokrat obtoževali za “sposojanje” pri Rolling Stonesih. Kar je pravzaprav res. Komad Stranica dnevnika na primer izhaja iz komada Angie, Lutka za bal iz komada Jumpin’ Jack Flash, pa še kaj bi se našlo…
Konec sedemdesetih let so Valjak vendarle hitro našli svoj glasbeni izraz, predvsem seveda Hus, ki je 99 odstotni avtor celotnega opusa Parnega Valjaka. Osemdeseta leta so bila zlata tudi za Parni Valjak, saj v tem času niso izdali slabega albuma. Njihova pot navzdol se je začela konec prejšnjega tisočletja z albumoma Zastave in Pretežno sunčano?, ki sta kljub nekaterim “hitom” izpadla precej povprečno. Ampak bolj kot to je bilo kritično dejstvo, da jim je tudi na koncertih začelo zmanjkovati energije, kar je bilo pozornemu poslušalcu zelo hitro jasno. Vseeno so nadaljevali in pravzaprav pozno (šele v letu 2006) dojeli, da energije za nadaljevanje ni več in kitare postavili v kot. Takrat sem najavil, da se bodo na odre vrnili v roku petih let. Nisem se veliko zmotil, kajti brez odrov so zdržali le tri leta.
Dandanes Valjak v živo zvenijo bolje kot kdajkoli. Fantje vedno znova potrjujejo, da so eden najboljših, če ne kar najboljši live bend iz bivše Juge, ki gladko preseže tudi mlajše ambiciozne bende, ki so v dvajsetih letih samostojnosti nastajali in še nastajajo v posameznih novo nastalih državah. Četrtkov nastop v polni Cvetličarni je bil skoraj v vseh pogledih brezhiben. SKORAJ! Nabor komadov je bil zagotovo negativno presenečenje, saj je sodil na večji koncert in za širšo publiko, zagotovo pa ne na klubsko sceno. Zelo sem recimo pogrešal stare komade (Prevela me mala, Javi se, Ona je tako prokleto mlada, Moje dnevne paranoje…). Poleg tega so enega svojih najboljših albumov “Glavnom ulicom” fantje popolnoma zapostavili. Edino manjše presenečenje je bil komad Ostani s njim (album Uhvati Ritam, 1984).
Srednji del koncerta je bil precej dolgočasen in izgubljen v povprečnih žalostinkah novejšega datuma, kot so Dok je tebe, Stvarno nestvarno, Aleluja, Sunčanom stranom in eni največjih komercialnih uspešnic – Jesen u meni. Slednjega sem, roko na srce, že pošteno naveličan, nikoli me niti ni pretirano ganil. Na istem albumu (Anđeli se dosađuju, 1986) je namreč moč najti komad Tvoji koraci, ki je v vseh pogledih neprimerno boljša zadeva. Razumem pa dejstvo, da je Jesen u meni komad, ki gre širšim ljudskim množicam veliko lažje v uho, Tvoji koraci pa je bolj material za glasbene sladokusce. Glede na vprašaj (?), ki se na set listi nahaja polega napisa JESEN, pa mogoče še obstaja upanje, da bodo fantje ta komad enkrat za vselej črtali z koncertnega repertoarja.
Povprečen vtis srednjega dela koncerta so fantje v nadaljevanju z nekaj rockerskimi komadi vendarle malce popravili. Priča smo bili namreč komadom Lutka za bal, Ugasi me, Sve još miriše na nju in U prolazu. Set lista je vsebovala še komada Hvala ti in Godine prolaze, ki pa nista bila odigrana. Škoda, zlasti prvega bi bil zelo vesel nekje v srednjem delu koncertnega večera.
Koncert, ki je bil sicer izpeljan odlično, je tako izzvenel v prazno. Vsaj s stališča nekoga, ki bend spremlja vse od njegovih začetkov in presneto dobro ve, kakšen potencial imajo fantje, česa so sposobni in s čim lahko postrežejo. Izbor komadov bi namreč bolj sodil na najavljeni jesenski večji koncert v Areni Stožice in bi zadovoljil fene s pretežno zadnjega obdobja njihovega ustvarjanja. Za klubsko sceno, kjer se praviloma najdejo pravi in dolgoletni oboževalci, pa bi lahko prihranili razvajanje s poslasticami svojega železnega repertoarja. Manjkale so klasike iz Husovega avtorsko najbolj ustvarjalnega obdobja.
Ostaja grenak priokus, kajti novejše baladne in mid-tempo žalostinke mi pač ne zadoščajo. Podoben repertoar gre pričakovati tudi na jesenskem koncertu v ljubljanski lepotici Arena Stožice, zato se bom po vsej verjetnosti, vsaj glede na to, kar sem slišal v četrtek, koncertu izognil v največjem možnem loku. Husa, Akija in Preksija sem v začetku devetdesetih tudi osebno spoznal. Ob srečanjih na njihovih ali katerem drugem koncertu smo vedno kakšno rekli. Njihove nastope sem že videl v marsikateri luknji, njihovo zadnje obdobje pa mi govori, da je ljubezni z moje strani delno konec. Stari albumi seveda ostajajo v moji zbirki, v živo pa naj fantje igrajo mlajšim generacijam, ki se zadovoljijo z njihovo novejšo glasbo. Hvala Valjku za lepih (prvih) 30 let. Vsekakor pa fantom v njihovi prihodnosti želim veliko uspeha.
Setlista
01.Ljubavna
02.Zagreb ima isti pozivni
03.Dok si pored mene
04.Zastave
05.Ostani s njim
06.Gledam je dok spava
07.Dođi
08.Molitva
09.Pusti nek’ traje
10.Dok je tebe
11.Stvarno nestvarno
12.Ivana
13.Uhvati ritam
14.Jesen u meni
15.Stranica dnevnika
16.Nakon svih godina
17.Aleluja
18.Sunčanom stranom
19.Moja je pjesma lagana
20.Prokleta nedjelja
21.U ljubav vjerujem
22.Lutka za bal
23.Ugasi me
Dodatek:
24.Sve još miriše na nju
25.U prolazu
Galerija slik














