Datum intervjuja: 18.04.2008
Daevid Allen je legendarni kitarist in pevec zasedbe Gong, katero je tudi ustanovil. Po raznih prigodah (v glavnem z drogami) je zasedbo zapustil. Skozi leta je sodeloval z mnogimi glasbeniki v zaznih projektih, zdaj pa se je v Gorici ustavil z zasedbo Brainville 3, kjer igra skupaj s Chrisom Cutlerjem (Henry Cow, Peter Blegvad,…) in Hughem Hopperjem (Soft Machine). Po koncertu nam je namenil nekaj minut za pogovor.
Rockline: Ste zadovoljni z nastopom?
Daevid Allen: Pravzaprav se niti ne spomnim dobro
Rockline: Kako to mislite?
Daevid Allen: Spomnim se določenih odločitev, potem sem pa odšel v nek prostor, ki se ga ne spomnim. Prav čudno.
Rockline: Vam je glasba kot droga?
Daevid Allen: Droge so le ponaredek.
Rockline: Mislite, da so neproduktivne?
Daevid Allen: Ne, so produktivne, so kot zdravilo. A brez drog si popolnoma zbran in lahko iz izkušnje pobereš več. Sicer imam droge rad. Nič nimam proti njim. So naše prijateljice, ki ti pomagajo skozi življenje. Le previden in discipliniran moraš biti. Važno je tudi zdravo telo. Star sem sedemdeset let in skrbim za svoje telo. Če ne bi pazil nanj, bi verjetno bil precej tečen. Bil bi nekje v postelji ali na vozičku. Treba je skrbeti za telo. Telo je prevozno sredstvo, ki te prevaža skozi življenje, zato mora bit v dobrem stanju.
Rockline: A na življenje gledate pozitivno?
Daevid Allen: Ne, ker na planetu je pol stvari dobrih, pol pa slabih. Ko sem razpoložen optimistično, je to v vseh pogledih. Trenutno sem v takšnem stanju. Ko sem optimitičen, z umetnostjo spreminjam, ko pa sem pesimist pa le zrcalim družbo in vse njen slabe strani. Z glasbo vse te slabe stvari uničiš in združiš ljudi. Glasba druži plemena.
Rockline: Mislite, da je občinstvo del vašega plemena?
Daevid Allen: Seveda. Občinstvo je pleme!
Rockline: Ne le glasbeniki na odru?
Daevid Allen: Kje pa! Glasbeniki so tam slučajno. Seveda kot glasbenik usmerjaš nek tok, odpreš okno in pustiš vetru, da te odnese. Ko igram, igram spontano, brez premisleka. Ne gre za intelektualno vajo. Razen, ko gre kaj narobe. Ko moraš kaj popraviti, je treba uporabiti tudi možgane. Danes je šlo za šestdeset odstotkov intelektualne vaje in štirideset spontanega igranja.
Rockline: A to pomeni, da ste storili veliko napak?
Daevid Allen: Ne, preprosto sem veliko razmišljal. Tako je težje igrati. Ko si prav razpoložen, želiš igrati stvari, ki jih še nikoli nisi, ki jih morda niti nisi sposoben odigrati.
Rockline: Je bilo med nastopom veliko improvizacij?
Daevid Allen: Bile so same improvizacje, razen nekaterih malenkosti.
Rockline: Kaj pa besedila?
Daevid Allen: Trije teksti so bili pripravljeni vnaprej, ostalo pa je bilo improvizirano.
Rockline: Je to pomemben vidik v glasbi zasedbe?
Daevid Allen: Mislim, da je ta vidik pomeben pri prihodnosti politike. Tako se bodo vodile države. Pri improviziranju gre za to, da si zatopljen v trenutek. Tudi pri politiki bo treba pozabiti na preteklost in se prepustiti trenutku.
Rockline: Je tudi pri Gongu šlo za improvizirano glasbo?
Daevid Allen: Vsekakor. Nikoli nismo enega komada odigrali na isti način. Ko pridejo mlade skupine in kopirajo druge, je to kot da bi glasbo zavil v plastiko. Gre za fotokopijo. Sam vzpodbujam skupine, da igrajo drugačne verzije skladb, na primer punkovsko verzijo, hip hop ali heavy metal.
Rockline: Je bolj izvirno.
Daevid Allen: Tako je. Ne gre le za to, da nekdo skuša ponavljati nekoga drugega.
Rockline: Mi lahko povete kaj o tem kako je projekt Brainville nastal?
Daevid Allen: S Hughem (Hugh Hopper) igram najdlje v življenju, od leta 1961. Že dolgo se poznava. Vedno, ko se znova snideva, vidiva, da sva na isti valovni dolžini.
Rockline: Kaj pa Chris Cutler?
Daevid Allen: Tudi s Chrisom igram že dolgo časa. Radi se družimo.
Rockline: Se je Chris pridružil zaradi smrti Pipa Pylea?
Daevid Allen: Ne, s Chrisom smo igrali že prej. Pravzaprav sta bila oba člana skupine. Enkrat je bil eden na voljo, enkrat pa drugi. Zdaj, po smrti Pipa, pa je Chris stalno z nami in prav dobro igramo skupaj.
Rockline: So za vas turneje težavne? V fizičnem smislu.
Daevid Allen: Ne. Vsak nastop je drugačen in pri vsakem nastopu upaš na neke vrste čudež.
Rockline: Ste kdaj sprete?
Daevid Allen: Niti ne. Smo sicer precej različni karakterji, a se nekako ujamemo. Med nastopi lahko gre vsak v čisto svojo smer, a še vedno deluje. Ker smo tako različni, pomeni da smo multidimenzionalni. Razvijajo se trije toki zavesti, ne le eden.
Rockline: Bi svojo glasbo opisali kot multidimenzionalno?
Daevid Allen: Seveda. To izhaja iz psihadelične miselnosti. Pri psihadelični glasbi je šlo za to, da te dvigne iz telesa in popelje nekam drugam.
Rockline: A mislite, da je šlo pri Gong za psihadelično skupino, Canterbury, ali kaj drugega?
Daevid Allen: Šteli so nas med psihadelične skupine, ker smo sodelovali s Pink Floyd. Prav tako so mislili, da smo politična skupina, ker sem bil vpleten v študentske nemire, v Parizu leta 1968. Zaradi tega so me celo izgnali iz Francije. Prav tako so nas imeli za motoristično skupino, ker sem naredil soundtrack za motoristični film z naslovom Continental Circus. Na naše nastope je tako prišlo veliko motoristov. Mi smo igrali skladbe s čudnimi takti, a niso se obremenjevali, všeč jim je bilo. Potem so tu bili še hipiji, ki so nas prav tako šteli mednje. Ko je bila polna luna, smo vedno vzeli LSD. Za vsak nastop, ne glede kje smo bili. Zdelo se nam je kot da smo ameriški indijanci. Ob polni luni smo igrali dolge improvizirane nastope. Vse skupaj se mi zdi kot duhovna evolucija. Takoj, ko se nekaj preveč zacementira, kot na primer cerkve, se zastrupi. Ljudi skuša zatirati. Mislim, da je prihodnost lahko lepa, kljub temu pa ljudem ne zaupam, niti sam sebi.
Rockline: Niti sami sebi?
Daevid Allen: Ne, prevečkrat sem že storil kaj narobe. Mislim, da je treba vsake toliko časa storiti zavestno napako.
Rockline: Zakaj?
Daevid Allen: Ker se tako vse razčisti in ti ni treba več skrbeti. Lahko se sprostiš. Ko igram, storim veliko napak. Ravno zato rad igram – ker storim veliko napak.
Rockline: Mi lahko poveste kaj o namišljenem svetu, ki ste ga ustvarili z Gong?
Daevid Allen: Le poslušal sem glasove v glavi. Morda so bili z drugega planeta. To je del šale. Koncept je predstavljen kot otroška zgodba.
Rockline: Kaj pa imena? So bila ta vaša zamisel?
Daevid Allen: Včasih se je komu kaj posvetilo in je rekel: “Ti si pa Bloomdido.”
Rockline: Je bila to posledica drog?
Daevid Allen: Vedno. Glaven element smo bili mi sami, droge so nas le vodile. Vsi imamo lastne sposobnosti, ki nas oblikujejo.
Rockline: Hvala za pogovor.
Daevid Allen: Hvala.
Intervju je vodil: Rok Podgrajšek
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Galerija slik
