Power Station 33 1/3
Avtor: Jernej Vene
Izvajalec: Power Station, The
Založba: Capitol Records
Izid: year
Trajanje: 34:21
Ocena: 4.5/5
Da, na toliko obratih se vrti vinilka, ob izidu te plošče jih je bilo res veliko naokrog, CD predvajalnikov pa, vsaj pri nas, res za vzorec. Prvega Philipsa sem videl pri kolegu leta 1986.
Pojem superskupine v rocku ali popularni glasbi mnogokrat komaj doseže pomen in pomembnost te oznake. Ne vem, kako so se v Power Station ujeli kot osebe, ampak glasba je potenten in močan rock z rahlimi odkloni v soul in ritem in bluz. Prvotno je bil projekt mišljen kot spremljevalna skupina na posnetku priredbe skupine T. Rex Get It On (Bang – A – Gong), ki ga je želela posneti Bebe Buell, takratna spremljevalka basista Duran Duran Johna Taylorja. Iz tega ni bilo nič, Buellova pa je morda najbolj znana kot mati Liy Tyler iz kratke zveze s pevcem skupine Aerosmith Stevenom Tylerjem. Sledilo je povabilo pevcu Robertu Palmerju, ki je po uspešnem demu za to skladbo privolil v snemanje celotne plošče. Duran Duran so bili tisto leto v mirovanju, stranski projekt Arcadia je vključeval klaviaturista Nicka Rhodesa in pevca Simona LeBona, vsi trije Taylorji iz Duran Duran (niso v sorodu) pa so sodelovali v Power Station. Najprej je izstopil bobnar Roger in skupina je postala kvartet. Navezava s članoma funkerjev Chic Tonyjem Thompsonom in Bernardom Edwardsom se je izkazala za posrečeno.
Kombinacija temnopoltih krvnih slik in belega novega popa osemdesetih je rezultirala v ploščo 33 1/3. Newyorški studio, v katerem so snemali album, je dal skupini ime, glasbo in besede pa so vkup spravili člani skupine in slavni pomagači. Power Station je glasba, polna na prvi pogled zelo oddaljene ležernosti pevca Palmerja, trdih kitar Andyja Taylorja, ki pa so bile ravno prav ostre, da niso motile razvajenih pop ušes. Basist John Taylor se je potrudil po najboljših močeh in doponjeval bobnarja Tonyja Thompsona, kolikor je le mogel. Seveda brez prekaljenega Bernarda Edwardsa v vlogi »skritega« svetovalca glasba ne bi tako vžgala. Dve priredbi, namreč Get It On – Bang – A – Gong (T. Rex) in Harvest For The World (The Isley Brothers) sta bili dobrodošli okrepitvi ostale avtorske glasbe.
Murderess ima popolnoma preprosto zasnovo in je brez kompliciranja zavita v pop z izstopajočo kitaro in bobni. Kot je bilo značilno za pop v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja, so veliko vlogo odigrale klaviature. Včasih so nadomeščale tudi bas kitaro, kar je nam, pristašem organskega zvoka sicer šlo v nos, a umetniki in producenti so določili drugače. Temu zvenu sedaj pravijo, da je zastarel, ampak se ga da navaditi. Dobre skladbe preživijo ne glede na to, kakšen je bil njihov izvorni zven. Glasb Power Station tudi ni disco, ampak pop funk, zaznamovan baržunastim s Palmerjevim baritonom.
Andy Taylor servira okusne solaže, pri katerih ne pretirava ne z dolžino ne z gostoto not. Na plošči je ena sama prava balada (Still In Your Heart), 33 1/3 je torej idealna za plesno zabavo. Avtorska Some Like It Hot sicer največja uspešnica, velik uspeh je doživela tudi Get It On (Bang A Gong) zasedbe T. Rex. V njej najdemo ravno pravšnje inštrumetnalne izlete, saj se poleg Andyja v njej izkaže tudi basist John Taylor.
Andy Taylor, Tony Thompson in basist skupine Chic Bernard Edwards so v letu 1985 Robertu Palmerju pomagali pri nastanku zelo uspešne solo plošče Riptide. Leta 2005 je izšla razširjena izdaja ob dvajseti obletnici izida prvenca. Na njej najdemo Someday, Somehow, Someone’s Gotta Pay, ki je pozneje postala We Fight For Love in bi morala biti vključena v film Commando z Arnoldom Schwarzeneggerjem v glavni vlogi, vendar do tega ni prišlo. Ostaja pa soliden hard rockovski komad. Morda bi imel več možnosti, če bi ga zapel Robert Palmer, a takrat že ni bil več član benda, nadomestil ga je Michael Des Barres. Kdor nima dovolj plesa, bo rad prisluhnil tudi remiksom skladb Communication, The Heat Is On (derivat, oziroma del skladbe Some Like It Hot) in Get It On (Bang A Gong). Ob obletnici so najverjetneje izdali vse znane posnetke, ki so obstajali iz časov, ko je nastajal ta prijetni album.
Robert Palmer se je sicer vrnil v zasedbo in leta 1996 so posneli drugi album Living In Fear, ki pa ni niti približno tako dober kot prvenec. Tony Thompson in Robert Palmer sta zapustila naš svet konec leta 2003 in lepo poglavje v rock zgodovini je bilo zaključeno.
Power Station je pompozen, barvit in neizmerno zabaven album prekaljenih funk rockovskih mojstrov.
Zasedba
Robert Palmer – glas
Andy Taylor – kitare
John Taylor – bas
Tony Thompson – bobni
Sodelavci:
Curtis King Jr., Fonzi Thornton, BJ Nelson, Charmaine Burch – spremljevalni glasovi
Lenny Pickett, Mark Pender, Stan Harrison, Hollywood Paul Litteral, Mars Williams – pihala in trobila
Roger Taylor, Jimmy Bralower – tolkala
Wally Badarou, David LeBolt, Robert Sabino, Rupert Hine – klaviature
Produkcija
Bernard Edwards
Seznam skladb
- “Some Like It Hot” – 5:05
- “Murderess” – 4:17
- “Lonely Tonight” – 3:58
- “Communication” – 3:37
- “Get It On (Bang a Gong)” – 5:29
- “Go to Zero” – 4:58
- “Harvest for the World” – 3:37
- “Still in Your Heart” – 3:20
Dodatne skladbe na ponovni izdaji albuma leta 2005:
- “Someday, Somehow, Someone’s Gotta Pay” – 4:32
- “The Heat Is On” – 3:18
- “Communication” [Long Remix] – 4:39
- “Get It On (Bang a Gong)” [7″] – 3:45
- “Some Like It Hot and the Heat Is On” – 6:36
- “Communication” [Remix] – 3:51
- “Some Like It Hot” [7″] – 3:44