Izvajalec: Mrtvi kanal
Založba: Dallas Records
Izid: year
Trajanje: 39:59
Ocena: 5/5
Ime Mrtvi kanal predstavlja, ne le košček mesta Rijeke, pač pa hkrati tudi skupino, ki se je pojavila na prelomu sedemdeseta v osemdeseta za prvim valom skupin (Termiti, Parafi) glasbenega gibanja, katero je večini (no, vsaj upam) poznano, kot Riječki novi val. Zakaj jih omenjamo?
Enkrat več sem se dolžan obdregniti ob širokogrudnost tovarišev iz založniške hiše Dallas Records, ki so povlekli še eno imenitno potezo v smeri ohranitve izročila gibanja imenovanega Riječki novi val. Tako smo dobili naposled, ob izdajah CDjev skupin Termiti, Fit, Grč, Ogledala, tudi celoten opus skupine Mrtvi kanal prvič na zgoščenki.
Naj omenim to, da so Mrtvi kanal izdali leta 1985, skupaj s skupino Grč, pri založbi Škuc le kaseto “Grč/Mrtvi kanal”, ki je danes velika rariteta, o kakšni drugi uradni izdaji, pa kasneje ni bilo ne duha ne sluha. Vseh sedem skladb iz omenjene kasete, je uvrščenih po novem na kompilacijo “Prošlost i budučnost”, le naslov skladbe Ludnica so spremenili v U ludnicu ter nekoliko spremenili redosledje prvih sedmih skladb na CD-ju. Šlo naj bi torej za nekakšen skrbno polepšani ponatis omenjene kasete, kar dokazuje tudi vključen preostanek materiala ob citiranju katerega je na zadnji strani CD škatlice, stiskana predpona “bonus”. Te bonus skladbe so še starejšega porekla, kot material kasete Grč/Mrtvi kanal”. Izdaja albuma “Prošlost i budučnost” je torej nekakšna vrsta antologije zasedbe Mrtvi kanal in obenem (ah, ponavljam se že) predstavlja zahvalo skupini za njen glasbeni artizem.
Izročilo punka prvega vala so Mrtvi kanal s svojim genijem povzdignili in mu s sebi lastno prepoznavnostjo dodali nove kvalitete. Osnovna značilnost skupine Mrtvi kanal, ki je ločevala skupino od izvorne zaletavosti prvega vala, je veliko večja dovršenost samih skladb, kar izvira iz dejstva, da so bili Mrtvi kanal veliko boljši glasbeniki, kot posamezniki ter ob družnem dihanju za isto stvar posledično, kot enota. Na bolj izpopolnjeno zvočno sliko posameznih skladb, pa je vse bolj vplivalo tudi “new wave” gibanje, ki je vse pogosteje polnilo tuje (svetovne) glasbene lestvice, s prepoznavno znamko integracije primitivnih enoglasij “synthesizer-jev”.
Mrtvi kanal je še ena izmed karizmatičnih in prepoznavnih skupin, ki so se lahko pohvalile s svojo karizmo, lastno vizijo izbrane glasbene usmeritve in seveda prepričljivostjo svojega delovanja. Že skladba Oglasi, ki deluje v vsem strogo punkersko napadalno, je s povsem preprostim trikom tega primitivnega synthesizer zvoka mojstrsko nadgrajena z modnim kičem zvoka prihajajoče “new wave sinth pop” ere, posebna značilnost te skupine, pa je bila uporaba električne harmonike, v režiji edinega znanega punk dolgolasca gibanja “Riječki novi val” Srečka Gačeše, ki je dala glasbeni podobi skupine popolnoma unikatni pečat. Doprinos taistega Srečka dokazuje, da so bili dolgi lasje povsem upravičen relikt, verjetne ljubezni in naklonjenosti fanta širokemu rangu rock skupin sedemdesetih, ki jih lahko nanizamo v poljubno namišljeni interval npr. med Procol Harum in Uriah Heep.
Besedila preprosta, neposredna, odrezava, socialno orientirana, z direktnim krošejem napada na vladajoči režim. Njihova interpretacija je tako resnična, da emocije v njih z lahkoto oživijo! Njihovo skandiranje skozi učinek odmeva, daje splošni občutek, kot bi v skaldbah vpila cela tolpa in plasirano sporočilo se tako še z večjim učinkom zareže v poslušalčevo zavest. Avtentična energija riffa in tresenje nebrzdane punk eksplozivnosti nikakor ni izvzeto, čvrsto ritmično podvozje pa je osnova na katero se veže vsa ta dinamična komunikacija prepleta vokalov, riffanja in klaviatur/harmonike.
Odlično medsebojno funkcioniranje vseh členov ekipe, je bil vsekakor odraz družnega dihanja članov skupine, za skupni cilj, v tem pa je seveda izstopala enkratna naveza karizem pevca Diega Kernela in kitarista Gorana Vrkića. Biti provokativen, imeti pogum za plasiranje inteligentne provokacije, k ije včasih povsem nedolžno skrita v subtilnih sporočilih. V zraku je nenehen občutek končne tragedije, splošne atrofije družbe, ki je živela pod takratnim režimom, torej stanje kakršnega Mrtvi kanal nenehno spretno izkoriščajo sebi v prid z dvigovanjem vsesplošnega alarma! Torej obsodba vseh krivic, ki so jih primorana prenašati pleča malega človeka.
Opus skupine Mrtvi kanal je še en ujeti trenutek odseva človeške družbe, ki ga je v času nastanka teh pesmi reflektiral enkratni sij momenta biti del življenja v Kvarnerskem zalivu (podvrženega prižiganju sveč v času redukcije elektrike, pomanjkanju banan in prave čokolade ter lovu za bencinskimi boni) in se zato iskri na moč unikatno. Ravno v tem je čar alternativne glasbe. Da je uporabljena kot sredstvo upora proti oblastem v mnogoterih podobah, ki jih je nemogoče napovedovati. Energijo je treba sprostiti na plano spontano, brez računov človeške logike Ne glede na to v kakšnem režimu je rojena. Nje sporočilo je naravno: “Razbij podrejanje klišeju”!
Zasedba
Diego Kernel – vokal
Goran Vrkić – kitara
Srečko Gaćeša – harmonika, klaviature
Lari Njegovan – bas kitara
Igor Modrić – bas kitara
Željko Rebić – bas kitara
Odisej Pauković – bas kitara
Voljen Zubčić – bobni
Aldo Trešnjić – bobni
Aco Savić – bobni
Davor Horvat – bobni
Produkcija
Davor Tolja & Miodrag Đuza Stoiljković
Seznam skladb
01. Oglasi
02. Menza
03. Slika na mramoru
04. Dijagnoza
05. U ludnicu
06. Smiješna djeca
07. Samo tijelo
08. Čovjek stroj
09. Crna kronika
10. Protekcije
11. Ljetovanje u Poljskoj
12. U korak
13. Poslednji valcer
