Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Phillips, Simon
Založba: Phantom Recordings
Izid: year
Ocena: 5/5
»Protocol II« je ena najbolj imenitnih plošč jazz rockovske fuzije, ki so izšle v zadnjih letih. Temeljni kamen zanj je bil položen davnega leta 1988, ko je izšel album »Protocol«. Idejni oče pa ni nihče drug kot (milo povedano) eden najboljših bobnarjev galaksije Simon Phillips. Ta genialni glasbenik in nesluteni bobnarski vešč, ki predstavlja mnogim mladim bobnarjem glavnega vzornika in vir navdiha, je v karieri preigral vse kar se je preigrati dalo. S »Protocol II« ima tako v rokavu sedmi samostojni studijski izdelek, ki pa prinaša ugotovitev, da je ravno na zadnje odstrl največ kreativnega prostora spoju »trdozvočnih« elementov z jazzom. Torej zveni izmed vseh sedmih albumov prav zadnji, torej »Protocol II« najbolj »rockovsko«. Seveda pa je v osnovi še vedno to najprej jazz album, potem pa se šele lahko govori o vplivih rock glasbe. Čeprav je Andy Timmons svoja Danger Danger leta že davno artistično »prerasel« in jih pustil za seboj, teče rock glasba še naprej po njegovem krvožilju, kar nakazujejo nekatere kitarske fraze, kjer se sprošča v ozračje izdatnejša mera decibelov distorziranega zvoka.
Phillips je imel idejo in motiv da ustvari nov samostojni studijski album, dlje časa v glavi. Na to je namigovala njegova turneja imenovana PSP (Phillips – Saisse- Paladino), v letih 2009 in 2010, kjer je trio demonstriral neslutene mojstrovine širnih prostranstev univerzuma jazz fuzije. Po zadnjih turnejah s Toto v poletju 2012, je prišel januar 2013 in znameniti NAMM šov prodaje glasbil oziroma izdelkov glasbene industrije, kjer se srečata stara tovariša Simon Phillips in Andy Timmons, na podlagi česar podaljša Timmons svoj obisk Kalifornije, ko preizkuša nove MP3 demo idej, ki mu jih je predstavil Simon Phillips. Timmons je s Phillispsom že sodeloval na albumih »Another Lifetime« (1998) in koncertnem »Out of the Blue« (1999). V sklopu turneje posvečene predstavitvi albua Antorher Lifetime« je Phillips s Timmonsom v postavi obiskal maja 1998 tudi slovensko prestolnico s svojim prvim nastopom v Sloveniji. Ideje so Timmonsa pritegnile k sodelovanju, Phillips pa je urno zapolnil ekipo z izkušenima glasbenikoma in sicer klaviaturistom Steveom Weingartom (Steve Lukather Band) in basistom Ernestom Tibbsom. Slednji basira tudi za Stevena Seagala v njegovi blues zasedbi, ki bo nastopila dne 23.06.2014 v Ljubljani. Projekt Protocol II je bil rojen, bend pa je še v februarju 2013 posnel ta album!
Album posnet po principu koncertnega nastopa v studiu. Praviloma v prvem poizkusu. Preprosto. Ne gre namreč izgubljati besed, da imajo vsi štirje glasbeniki tako prekleto veliko kilometrine in izkušenj ter so do zob oboroženi z izjemnim znanjem večplastne glasbene doumljivosti in pronicljive idejne reaktivnosti (odzivnosti), da lahko igrajo v miže, pravzaprav v spanju in to popolnoma brez napake. Poleg tega se skozi kariere sučejo v podobnih glasbenih krogih, posedujejo podobno glasbeno, kar pomeni, da je ekipa kaj hitro razvila pravo kreativno kemijo, ko se je zagrela na ustrezno delavno temperaturo v studiu.
»Protocol II« je otrok izjemne fuzije elementov polnočutne improvizacije, ki seveda vsebinsko izstopajo na albumu in prevzemajo glavnino pozornosti, odeti pa so v vseskozi v vezne tančice motivov v katerih razvijajo fantje dostopno melodijo. Gre za 57. minut nepredvidljivega razvoja dogodkov, ki v sunkovitih motivskih preobratih striktne jazzovske platforme ne prenehajo navduševati. Vse je odigrano z briljanco čutne finomehanike čistih, organsko ubranih zvokov dušebrižne kontrole dejanj, kjer vzdrževanje ravnotežja hoje po tanki niti med briljanco genialnega smisla za lucidnostjo improvizacije in melodično dostopnostjo ne popušča! Kvartet je ujel izjemen, polno otipljiv moment svobodoljubja adventivne in nebrzdane glasbene domišljije, kjer ni idejnih ovir v njihovih glasbenih svetovih ter jih uspel superiorno preliti na studijske trakove (zvočni zapis) v brezmejno fascinirajoč glasbeni konglomerat.
Za osem skladb je značilno, da krmarijo med nenehnim preklapljanjem v izbiri mnogokrat neobičajnih ritmičnih ključev, obenem pa glasbeniki s širino lastne glasbene doumljivosti in veščino igre, s peresno lahkoto premoščajo mnogokrat težko združljive motive in ritmične teksture. Rdeče niti in igrivega naboja kvartetu niti za hip ne zmanjka in medsebojno zaznavanje četverca je pravzaprav popolno.
Vsa kompleksnost, ki jo uteleša ta izdelek je mojstrsko kalibrirana z izpostavljeno noto lucidnosti briljantnih solističnih vložkov, ki jih v pravih trenutkih sproščajo subtilneje odigrane, melodično prevzetne motivske pasaže, kjer priziva kvartet na moč učinkovito tudi element mistike (First Orbit). V melosu seveda ni težko zaznati »bližnjih srečanj tretje vrste« – to je tiste znamenite vezi s Toto (Phillips, Weingart), kar s posebno prefinjeno muzikaličnostjo še posebej nazorno izkazuje na tem albumu skladba Moments Of Fortune.
Vse skladbe so naravnane tako, da omogočajo optimalni razmah solističnim eskapadam vseh štirih glasbenikov. To stori kvartet največkrat tako, da izbere motiv, v katerem prevzame eden izmed članov pobudo za improviziranje. Že v naslednjem trenutku se situacija zasuče in sprosti se prostor za naslednjega člana kvarteta, da prevzame pobudo s svojim improvizacijskim vložkom. Nemalokrat spominjajo deli skladb na točkah v katerih se solistično razmahne Simon Phillips, kot bi ga preostali trije člani ekipe ogrevali »sredi javne vaje«. Izjemen je zlasti izhodni improvizacijski vložek v skladbi Enigma, kjer Phillips s svojim nepredvidljivim »hobotničarskim opustošenjem« skladbo dobesedno razlomi, a vzdržuje motiv, ki leži nad njegovimi bobnarskimi vragolijami, skladbi kompaktnost. Phillips je dejansko tako »nadrkan«, toliko je preštudiral in preizkusil v karieri, da poizkuša prav vse to znanje optimalno razkazati skozi sleherni trenutek tega albuma in to znanje v kompozicijskih strukturah implementirati. To doseže mojster z vehemenco! Zmagoslavno. Čeprav sta Timmons in Weingart osupljivo privlačna v razburkanem ekspozeju svojih glasbenih svetov, ki jih razkazujeta skozi bravurozne solistične izlete, pa je jasno, da preko albuma vseeno prevzema vsaj rahlo, če ne občutno, pobudo Simon Phillips, kar je nekako samoumevno, saj je idejni vizionar in oče projekta Protocol II.
Album »Protocol II« je dokument veličastnega ekspozeja »jazz rock fusion« kulture, ki jo uteleša edinstvena ekipa vrhunskih glasbenikov. Edinstven in unikaten briljant, ki s strastjo nenehnega raziskovanja skozi vrhunsko definirane kompleksno tehnične pasaže in nebrzdanostjo svobodoljubne lucidnosti, ne preneha navduševati.
Zasedba
Simon Phillips – bobni
Andy Timmons – kitara
Steve Weingart – klaviature
Ernest Tibbs – bas kitara
Produkcija
Simon Phillips
Seznam skladb
1. Wildfire (7:24)
2. Soothsayer (8:56)
3. Gemini (7:51)
4. Moments Of Fortune (8:11)
5. Upside In Downside Up (6:56)
6. First Orbit (6:34)
7. Octopia (3:41)
8. Enigma (9:17)
