Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Phillips, Simon
Založba: Phantom Recordings
Izid: year
Trajanje: 40:43
Ocena: 4.5/5
So albumi, ki prispejo v uredništvo šele ob prihodu določenega izvajalca na koncertne odre Slovenije. Tako se je zgodilo tudi s tretjim nadaljevanjem zgodbe o Protocol. Za njo stoji namreč eden najbolj prepoznavnih bobnarjev svetovnega slovesa Simon Phillips, ki je s svojo zasedbo Protocol v letu 2016 nastopil v Sloveniji še tretjič, nazadnje v Mariboru, ko je predstavil novi izdelek imenovan »Protocol III.« o katerem bo tekla beseda.
Album, ki je izšel že v lanskem letu je slogovno nadaljevanje predhodnika »Protocol II.«, izdanega februarja 2013. Phillips je s kompanijo zbral za novi album nekaj starih motivov in idej ter jih zbezal na plano iz arhivov, nekaj skladb, ki jih prinaša novi album, pa je povsem novih. »Osnutki« so preprosto čakali v arhivih na realizacijo. In z Weingartom (klaviature), Timmonsom (kitara) in Tibbsom (bas kitara) je dobil Phillips izredne glasbenike, ki niso le neverjetni glasbeni virtuozi, pač pa tudi spretni sodelavci v postavljanju kompozicij. Tako je Phillips s pomočjo preostale trojice našel koščke, ki so manjkali in vsakega med njimi previdno odmeril na manjkajoče mesto v mozaiku nove glasbene štorije.
Uvodna Narmada je pravzaprav sotrk rocka in jazza s svetovno glasbo. To je tudi skladba, ki zavoljo motivov ne le po melosu, pač pa tudi po uporabljenih podritmih (tabla), vleče na Toto, pri katerih je Phillips prebil skoraj dvajset let. Popoln instrumental, kot je celotna plošča, ki bi se ob integraciji vokala razvil v skladbo, kakršno bi brez težav lahko uporabili tudi Toto. Navduševanje oziroma zatekanje po navdih k mojstrom jazz rock fuzije, za kar so postavljali v sedemdesetih standarde Herbie Hancock, Jeff Beck, Billy Cobham in ne nazadnje veliki Miles Davis v svojem »električnem« obdobju (skladba Undercover), niti ne preseneča več na novem albumu. »Protocol III.« je namreč enakovredna glasbena zgodba albumu »Protocol II.«, z nekaj trenutki, ki vdihujejo novemu izdelku, po pričakovanju, posebno karizmo. Takšna je denimo skladba Outlaw, ki naj bi nastala v obdobju, ko sta Phillips in TImmons želela postaviti okvirje za zagon hard rock skupine, a se je reč izjalovila. Ideja je počakala, rezultat pa je izvrsten instrumental, ki ga definira izpostavljen kitarski rif in glede na predhodni Protocol album, neobičajna okrašenost z vplivi bluesa (vpliv igranja Andyja Timmonsa). Točka, kot je Circle Seven, vzbuja asociacije na dela Joea Zawinula, tu se še posebej slikovito razmahne Weingart z električnim klavirjem.
Odveč je izpostavljati izjemne izkušnje vseh petih glasbenikov in da se fantje v nekaj letih sodelovanja ter skupnega nastopanja med seboj fantastično ujemajo. Igranje s peresno lahkoto prežema ta album, medtem ko so skladbe večinoma odigrane v enem poizkusu z le malo naknadnih studijskih olepšav in popravkov. Nekatere med njimi so pravzaprav položene dejansko v enem poizkusu na ta album. Po vzoru koncertnega nastopa. Skratka. Rdeče niti ekipi Simona Phillipsa nikakor ne zmanjka. Izkušnja poslušanja tega albuma je podobna izkušnji albuma »Protocol II«. Vse funkcionira briljantno. Živahno, organsko, naravno. Izgubljeni album jazzrockovske fuzije, poln duhovito lucidnih motivov, ki se z nezmanjšano duhovitostjo spreobračajo v nov motiv in nov ritem,… Poliritmične strukture so tu doma. Phillips znova osupne s pretanjenostjo in variabilnostjo, pa tudi nenadno eksplozivnostjo, ki kemično staplja »groove«, izrazito muzikaličnega in neverjetno preciznega Ernsta Tibbsa na bas kitari.
To je torej album, ki bo zamajal tla pod nogami vsem jazzrockovskim sladokuscem in gurmanom. Ob vsem improvizacijskem ekscesu, ki ga pooseblja, dostavlja obenem tudi neverjetno muzikalično dostopnost. Zato gre za izvrsten glasbeni konglomerat, ki poglablja esenco zasedbe Protocol ter funkcioniranje Simona Phillipsa v takšnem glasbenem okolju. Okolju brez omejevanja, okolju glasbenega združevanja nezdružljivega. Skrajno simpatično za možaka, ki se je še v devetdesetih pridno držal smooth jazzovskih iztočnic.
Simon Phillips & Protocol – Catalyst:
Zasedba
Simon Phillips – bobni
Andy Timmons – kitara
Steve Weingart – klaviature
Ernest Tibbs – bas kitara
GOSTUJOČI GLASBENIK:
Satnam Singh Rangotra – tabla na skladbi št. 1
Produkcija
Simon Phillips
Seznam skladb
1. Narmada
2. Imaginary Ways
3. Outlaw
4. Catalyst
5. Amrita
6. Circle Seven
7. You Can’t But You Can
8. Undercover
