Reb Beach in lekcija klasik hard rocka v Proseku! (2022)

foto: ALEŠ PODBREŽNIK 2022
0 650

Lokacija: Prosek pri Trstu (Prosecco) / Kulturni dom Prosek Kontovel (Cassa Delle Culture Prosecco) / Italija
Datum koncerta: četrtek, 15. 12. 2022


Reb Beach je ameriški kitarski virtuoz, komponist in producent. Velja za originalnega ustanovnega člana kriminalno prezrtih, a vseeno fantastičnih hard rock zvezd iz osemdesetih in devetdesetih Winger, sicer pa je zadnjih 18 let redni del članstva hard rock legend Whitesnake. Znan je tudi po sodelovanju z Dokken, Alice Cooperjem in Night Ranger, nedavno pa je v družbi Jeffa Pilsona (Foreigner), Matta Starra (Mr. Big) in Robina McAuleya (MSG) formiral zasedbo Black Swan, ki ima v žepu že dva studijska albuma. Reb šteje med svoje vzornike skupini Montrose in Aerosmith, kar se tiče igranja kitare, pa se je od nekdaj navduševal nad glasbeniki, ki sodijo v sfere progresivnega rocka in tudi jazz glasbe, kot so: Allan Holdsworth, Steve Morse in Larry Carlton. Reb Beach je v karieri sodeloval z velikimi imeni rocka in rolla, kot so: Eric Clapton, Bob Dylan, Roger Daltrey, Chaka Kahn, Howard Jones in Twisted Sister.

Kdor je med letoma 2006-2019 obiskoval Whitesnake koncerte na relaciji Ljubljana – Zagreb, je tako Reba že večkrat srečal. Kdor je bil na koncertu nemških hard rock titanov Scorpions v Zagrebu davnega 2. 12. 1990, pa je Reba videl na odru igrati že z Winger, ki so takrat odprli koncertni večer.

Spomini so lepi. Tudi na davno leto 2001, ko je Reb izdal svoj drugi samostojni studijski album »Masquerade«, ki je bistveno drugačen od najnovejšega »A View From the Inside« (2020, RockLine recenzija). Na novem albumu se Reb več ne preizkuša v vlogi pevca, pač pa dostavlja čistokrvno vseinstrumentalni album. Ne glede na dejstvo, da citira Reb za svoj navdih lik in delo kitaristov, kot so Steve Morse (Dixie Dregs, Deep Purple, Kansas), Larry Carlton in Allan Holdsworth, bo album  »A View From the Inside« vselej prej atraktiven za ljubitelje kitarskega »shreda«, kot puriste jazz rock fuzije.

Po izčrpni uvodni predstavitvi tega imenitnega glasbenika je mogoče potegniti sklepni zapis, da gre torej za večplastno stesanega glasbenika s širokim kitarskim ekspozejem vraž in viž s katerimi brezgrajno rokuje in si z njimi služi svoj vsakdanji kruh!

Napoved evropske turneje s spremljevalno ekipo imenovano The Bad Boys, je bila hvaležen obliž na rane vseh Whitesnake privržencev, ki so potegnili kratko v letošnjem juliju, ko je znamenita Whitesnake posadka Davida Coverdalea sredi svoje evropske turneje povsem ‘kolapsirala’ (uradno zaradi bolezni) in je bila zavoljo tega skoraj polovica koncertov te turneje, na kateri bi morali Whitesnake obiskati mdr. tudi Zagreb, odpovedanih.

Beach se je v solo režiji po treh letih torej znova vrnil na evropska tla. Tudi pred tremi leti je nastopil relativno blizu slovenske meje, to je v Vrbi na Koroškem, sedaj pa je je dodal termin, ki se je izkazal za obisk iz Slovenije za še bolj priročnega. Prispel je namreč v Kulturni dom Prosek Kontovel, tik za slovensko – italijansko mejo (streljal od Fernetičev). Le dan potem, ko je vnovič nastopil v avstrijski Vrbi na Koroškem. V spremljevalni ekipi mu je znova delal družbo še en regularni Whitesnake član, to je italijanski multi-instrumentalist in komponist Michele Luppi, ki igra pri Whitesnake vlogo klaviaturista, v skupini Reba Beacha imenovani The Bad Boys, pa opravlja vlogo basista in občasnega vokalista. Preostanek ekipe zastopajo tehnično do potankosti izpiljeni italijanski glasbeniki, in sicer: vokalist Fabio Dessi, bobnar Paolo Cariddi, klaviaturist Enrico Varisco in dodatni kitarist Khaled Abbas.

Reb Beach & The Bad Boys so se odločili prirediti večer posvečen hard rocku. Recimo kar klasikam. Nobenih točk vzetih iz Rebovih samostojnih albumov, le izbrani komadi zasedb Whitesnake, Winger in Dokken, pri čemer so okrog devete zvečer vskočili na oder in odprli obče rajanje v prizorišču, ki ga je obiskalo borih sto ljudi, recimo raje kakih sedemdeset, z Deep Purple zimzelenom Burn.

Za odlično razpoloženje je skrbel v prvi vrsti navihani in dobrovoljni Michele Luppi (z likom Buda Spencerja na majici), ki je vseskozi hudomušno koketiral s publiko in že v uvodnem delu podelil publiki nekaj kitarskih trzalic, ki so frčale tudi po več metrov od odra v globino prizorišča. Luppi je vzel tega večera tudi prvo nagrado v glamu. O tem so nedvoumno pričali njegovi živo rumeni športni copati. Zabavljač, da mu ni para torej.

Maloštevilna, a glasna in vživeta garda entuziastov, ki so se požvižgali na deževne nalive, ki so spremljali ta večer, je zagotovo prišla na svoj račun. Deset točk legendarnih Whitesnake, med katere je Reb z ekipo vpel še tri Winger in dva Dokken sladkorčka, so garant predstave v kateri gre težko kaj po zlu. Glede zvoka si se moral malo gibati z leve na desno, iskati zvočni ‘sweet point’, ki se je nahajal nekaj metrov od odra in na sredini. Greh bi bil, da ne slišiš Rebovih solaž, ki so jemale dih. Potrebno je izpostaviti, da je ekipa šestih glasbenikov tehnično izredno pretkana. V instrumentalnem oziru so v vsem navdušili. Krajšo so potegnili nekateri vokalni deli, sploh tisti, kjer je Luppi podvojeval Dessija in možakarja nista bila povsem natančna. In to recimo ravno pri izvedbi fenomenalne Winger balade Miles Away (glede Winger je Reb odstrelil ljubitelje te skupine v nebesa že kmalu v začetku s Headed For A Heartbreak). Vendar pa ko pričneš opazovati Rebovo predstavo, preprosto pozabiš na druge medkoncertne ‘podrobnosti’. Mehkoba, kontrola, ekstremna hitrost, kontrola, pretočnost, duhovitost, eksplozivnost, tornado stresenih ‘arpeggio’ rafalov, pa znova mehko krivenčenje in ukrivljanje tonov, ki jih je ožemal čutni mojster iz svoje kitare, so bili glavna tarča našega obiska. In Reb ni prenehal navduševati. Obenem je kitarski velemojster vseskozi seval izjemno dostopnost, niti kančka vzvišenosti ter pozo skromnosti, na pozive in prigovarjanje razbeljene publike, pa tudi malho pristnih reakcij, s čimer je še bolj prepričljivo zlezel pod kožo obiskovalcem. Glede Dokken! Srborita in razkačena Tooth And Nail je gotovo veljala za koncertno presenečenje! Tej je delala družbo v prvem delu muzikalno bolj popadljiva In My Dreams, ki velja za enega od Dokken hitov.

Dessi je odlično izpeljal vokalne izzive. Tudi v tistih najvišjih linijah in krikih znotraj Here I Go Again ni zatajil, nase pa je opozoril tudi izvrstni Khaled Abbas, ki mu je Reb dopustil precej prostora, da je ta lahko skozi nekaj kitarskih solaž razkazal svojo izjemno tehnično izpiljenost. V miksu se je klaviatur slabše slišalo, Luppi pa je imel nekaj težav z mikrofonom proti koncu koncerta, a so peripetijo uspeli hitro sanirati.

S takšnim arzenalom točk v repertoarju dejansko ne more iti nič narobe. Reb Beach in ekipa so dostavili briljanten hard rock žur. Žur da ga vikaš. Pred maloštevilno publiko so pristopili na vso moč. Kot da bi se bili nahajali na največjih koncertnih prizoriščih. Brez varčevanja energije. Odlično je bilo izkustvo srečati enega kitarskih velikanov hard rocka osemdesetih naposled na klubskem šovu. Po seriji obiskov Whitesnake koncertov v dvoranah in prizoriščih, ki sprejmejo tudi več kot 10.000 ljudi, je priložnost ujeti takšnega umetnika tako rekoč v ‘svoji dnevni sobi’ priložnost, ki ji preprosto ne moreš obrniti hrbta.

Še minorna opazka, a kakorkoli obračaš za Slovence več kot pomembna reč. Reb in ekipa so med koncertom svoja presahla grla hladili z Laškim pivom. Neprecenljivo. V vseh ozirih torej. Ne vemo kaj bo z Whitesnake, a kot kaže se je pravljica naposled izpela. Nič ni uradno zunaj, a mirovanje Coverdalea postaja vse bolj sumljiv namig, da je zgodbe naposled konec. Winger že vrsto let težko ujameš na koncertih v Evropi. Z izjemo največjih festivalskih prizorišč, ki so vsa po vrsti konkretno oddaljena od Slovenije in še cene vstopnic astronomsko drage. Zato postajajo tovrstna druženja na klubski ravni s takšno kitarsko ikono kot je Reb Beach, ki ga za povrhu tega spremlja v ekipi še en Whitesnake kolega – izredni Michele Luppi, vse bolj in bolj cenjena in vredna koncertna doživetja! Na nek način izkustvo na ravni pravega koncertnega zaklada!

Avtor: Aleš Podbrežnik & Edita Klemen
Fotografije: Aleš Podbrežnik (1-33) & Edita Klemen (34-47)

Setlista:
1. Burn
2. Bad Boys
3. Headed For A Heartbreak
4. Fool For Your Loving
5. In My Dreams
6. Love Ain’t No Stranger
7. Crying In The Rain
8. Is This Love
9. Tooth And Nail
10. Slow And Easy
11. Slide It In
12. Miles Away
13. Madalaine
14. Give Me All Your Love Tonight
15. Here I Go Again
16. Still Of The Night


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki