Reckless Love in ‘turbo ježa’ glam metal pobalinov v Revolver klubu (2022)

foto: ALEŠ PODBREŽNIK 2022
0 157

Lokacija: San Dona Di Piave / Revolver klub / Italija
Datum: petek, 16. 9. 2022


‘Turbo glam metalski revival jezdeci’ – finski Reckless Love doma iz mesta Kuopio, so z več kot dvema dekadama delovanja eni osrednjih predstavnikov slikovitega in živahnega prebujanja časov Sunset Stripa in nepozabnih pohujšanj, kot jih piše rock zgodovina osemdesetih. Val, ki se je začel v Skandinaviji in čemur ne more več ubežati nihče. To se bere nostalgično. Da. Te vrstice nastajajo izpod prstov nekoga, ki je bil ‘kompleten mulc’ v osemdesetih. Reckless Love, so sicer mulci v srednjih tridesetih, ki so se sredi osemdesetih komaj rodili. Zagotovo pa so njihove mame še v visoki nosečnosti norele ob takrat modnih ritmih in frazah kultnega lika in dela brezbrižja in party time zabavišča s strani Skid Row, Def Leppard, Journey, Poison, Motley Crue, Ratt, Firehouse, Danger Danger, Winger…, naj ne naštevam dalje. Kar se je članov kvinteta hvaležno nalezlo. Že v embrionalni fazi razvoja.

Še pred Reckless Love, pa so oder ob pol devetih zvečer zavzeli italijanski glam metalci Speed Stroke. Skupina ustanovljena leta 2010 v Imoli, je krenila na oder še s svežimi vtisi uspelega nastopa v sklopu belgijskega Glam Slam festivala s katerega so se pred nekaj dnevi vrnili domov. Speed Stroke so na nastop v Revolver klub prišli kot naročeni. Veljajo za eno kvalitetnejših italijanskih rock zasedb v sferi pogrevanja starih reči s preloma osemdesetih v devetdeseta. Izdelan, uigran, vživet nastop, odlična komunikacija s publiko. Vse to je potrjevalo, da je bend neverjetno koherenten in da njegovo članstvo družno diha za svojo glasbo. Kilometrina in izkušnje. V izobilju. Skupina je predstavila najnovejši in skupno tretji album “Scene of the Crime” (2020). Nevihtni rondo kresanja glam metalskih koračnic so fantje odprli z novo Heartbreak, svoje avtorsko maševanje, pa je skupina začinila z materialom vseh treh studijskih albumov. Tako so se zvrstile The End of This Flight, Demon Alcohol, From Scars To Scars – vse iz drugega albuma “Fury” (2016). S “Fury” ni izostala niti odlična Believe in Me, ki je v finalu nastopa skupaj s sklepnim razbijačem Age Of Rock’N’Roll – gre nasploh za prvi posneti single v karieri skupine s prvenca “Speed Stroke”, povsem zasmodila prizorišče. S prvenca je skupina še v uvodnem delu nastopa izvedla tudi skladbo Nothing’s True. Speed Stroke so prvovrstni italijanski glam metal šminkerji! Brez balad. Bend ugrizne na odru. Od prve do zadnje sekunde nastopa je naježen. V kolikor zasledite, da nastopa ime Speed Stroke, kje v bližini zahodne slovenske meje, morate obvezno preveriti njihovo izvrstno koncertno formo, ki jo spremlja odličen glasbeni repertoar. Bend je iz najnovejše plošče izvedel še naslovno skladbo The Scene of the Crime, Soul Punx ter malopridno Who Fkd Who. Speed Stroke so svoje druženje z Reckless Love podaljšali še za en dan, saj nastopijo kot njihova predskupina tudi v soboto 17. 9. 2022 v Milanu.

Reckless Love so krenili na oder ob deseti uri. V uri in pol dolgem koncertu je skupina masovno predstavljala najnovejši album imenovan “Turborider”, nad katerim pa mnogo privrženci vihajo nos, saj je šla skupina v pogrevanju starih časov osemdesetih dlje, kot si je kdo upal in želel pomisliti. No, ne glede na vse, je treba priznati da so Reckless Love v tem izredno pogumni. In kolikor koga moti produkcija ter aranžiranje novega albuma, ki rine v ospredje tudi ritem mašine in disko sintetizatorje osemdesetih, dam roko v ogenj, če se Reckless Love z naslednjim, to je šestim studijskim albumom, ne bodo vrnili k slogu, kot ga nosijo prvi štirje albumi. A, osebno jih ne silim. “Turborider” je pod drobnogledom vsega kar ponuja in vsega česar ne ponuja, še vedno v vsem silno posrečeno uspel.

V sozvočju vsebine novega albuma, so fantje priredili tudi odrsko opravo, ki pa je delovala nekoliko smešno. Nasploh Olijeve hlače, ki so sicer izhajala iz osemdesetih, a bi nam v tem oziru lahko prizanesel vsaj s podrapanim belim jeansom, tako kot njegov kolega, na njegovi desni, basist Jalle Verne. Za hip odstrel v arkadne igrice osemdesetih. Celo v čase Michaela J. Foxa in nepozabnega “Back to the Future”. Oli Herman je vskočil na oder v belem suknjiču in očali, kot bi jih ukradel kakemu dirkaču na BMX kolesu naravnost leta 1985. Popoln žur se je začel. Komaj kakih 100 ljudi na prizorišču, prej kakšna glava manj, a kar nekaj ‘pražnje načičkanih’ ljudi, ki je bila hkrati dodobra seznanjena z diskografijo skupine. Najnovejši komadi ‘s štanc popom’ podkovanega albuma, pa so na odru delovali precej bolj pravoverno hardrockovski trdo, kot jim to diktira studijska produkcija. Oli je na enem izmed premorov vprašal publiko če je opazila, od kod toliko semplov in sintetizatorjev, če na odru ni klaviaturista? Vsekakor je izkoristil priložnost ter se izgovoril, da ostane tako več honorarja kvartetu, kot da bi vlačili s seboj po turneji še enega člana.

Kakorkoli. Finci briljirajo na odru v uigranosti. v perfekcionizmu. Oli je odličen frontman. Ne le vokalno, pač pa tudi glede svojega jezično gizdavega odrskega teatra, ki ga izkorišča predvsem v premorih med skladbami. Pravzaprav je vsako točko pred izvedbo pospremil s krajšim uvodom in ozadjem njene poante. Pri tem ni skoparil s slikovitim zabavljaštvom ter smislom za humor. Reckless Love? Vsekakor popoln party time odklop. V oživljanju osemdesetih so Reckless Love mnogo bolj zagrizeni in včasih v predajanju že docela pretiravajo. A ravno pretiravanje in občasna bizarnost novodobne šminkerije tega revitalizma, delujeta toliko bolj privlačni. Skorajda prevlada občutek, da je vsa ta njihova predstava bolj pravoverna, kot sam original osemdesetih. No, tule sem šel le predaleč, je pa občutek ko se srečaš s skupino tipa Reckless Love na koncertu, večkrat tak. Varljiv. Sladka varljiva resničnost, ki nosi povezavo le z nostalgijo preteklih dni. Na petkov večer. Kljub vremenski srhljivki v kateri je tega dne – zgledalo je namreč, da se bo cela atmosfera izlila na planet (vsa reč je spominjala na sredino septembra 2010), pa je bil nivo deževanja znatno prijaznejši in bolj prizanesljiv v Benečiji, kot pri nas.

Naj se vendarle zresnim. Reckless Love niso šala. Tu ni zafrkancije, četudi želijo razvijati na odru zafrkljivost. Vsa zafrkljivost in rondo zabavljaštva, sta strogo profesionalno plasirana publiki. V tem oziru je Oli izkoristil premor, da se zahvali ekipi, ki skrbi za zvok, merch, prevoz ter seveda publiki, da je kupila vstopnice. Dejal je zanj v preteklih dveh letih vseskupaj delovalo tak brezizhodno, da ni videl več prihodnosti za Reckless Love. Menil je, da bo skupina umrla – govoril je torej o zadnjih dveh letih. No, tudi njegovo ‘v šestorček izklesano’ telo, je dobilo v tem času nekaj preobilnih oblog, ki pa bi jih lahko Oli brez težav kadarkoli poklonil starejšemu kolegi, že kar osupljivo izsušenemu rojaku Michaelu Monroeu (še Iggy Pop je ‘mala beba’). Je pa ta nagovor definitivno doprinesel k nastanku ‘grozdaste vrste’, ki jo je ustvarila publika po koncertu pred mizo z uradnimi prodajnimi spominki. V tem teatru je od Olija nemara bolj prepričljiv le nepopravljivi gobezdač Blaze Bayley.

Gremo na material. Da. Nove skladbe so dobile všečno rockovsko naježenost na na odru. Kitarist Pepe Reckless je potrdil svojo odličnost, saj je pokril ogromno prostora z eno samo kitaro. Manko fraziranja ni bil pogrešan med solažami. Zvočna slika je bila odlično postavljena. Skupina je prilila olja na ogenj tudi s priredbo Ozzyjeve Bark At the Moon, ki jo je vrhunsko izvedla (komad najdete na plošči “Turborider”). Nova skladba Eyes Of A Maniac nosi potencial, da preide v železni repertoar skupine. V osemdesetih bi bila to velik hit. Tudi naslovna skladba novega albuma je takšna. Ko se soočiš z razvojem tudi najnovejših kompozicij, je jasno, da bend ni izgubil navdiha, le preizkusil je nekaj novega, ki pa je pravzaprav novo preizkušanje stvari utemeljenih v osemdesetih, ki jih pač še ni preizkusil. Kot povedano. Naslednji album bo vrnitev na “Animal Attraction”. Brez skrbi. “Turborider” pa daleč od tega da je slab. Princip ustvarjanja je isti. Le aranžiranje in produkcija prinašata pač korenit odklon od prvih štirih pravovernih glam metal revival albumov. Reckless Love to vedo. Glede na to, da je bil album skoraj polovično zastopan v repertoarju, vedo da gre kljub eksperimentiranju, za močan izdelek.

U glavnem. Bend je vse skupaj seveda podkrepil s favoriti starejših albumov, čeprav je v uri in pol zmanjkalo prostora za še nekaj odličnih starejših točk, ki jih tega večera pač nismo slišali in so ostale blago pogrešane. Grabežljiva Monster, edina tega večera iz albuma “Invader” (2016), pa zlasti v drugi polovici koncerta nizanje Edge of Our Dreams (“Spirit”, 2013), pa Badass s prvenca “Reckless Love” (2010) ter popadljivo sklepno On The Radio iz – do tega trenutka v repertoarju močno pogrešanega “Animal Attraction” (2011). Skupina, kot da bi uslišala moje tarnanje. Po obvezni dodatek se je vrnila tako, da je ostala kar pri omenjenem albumu z naslovno skladbo, publiko pa so Reckless Love podžgali še z eno točko albuma “Spirit”, vnetljivo Night On Fire, medtem ko so Reckless Love velikem finalu dvignili publiko kvišku še z grabežljivimi refrenskimi napevi “Animal Attraction” točke Hot.

Norija. Tovrstnih skupin s turnejami manjka v bližini Slovenije. K nam tako ali drugače zaide redkokdaj kakšna podobna skupina. Denimo falanga treh skupin CrashDiet, Cruel Intentions ter HighRide oddaljenega 10. 10. 2019 v Ljubljanskem Orto baru. Reckless Love so v tem večeru (pri tem ne smemo ostati mačehovski do odličnih podpornikov Speed Stroke), priredili odličen party time odklop v sozvočju spretnega vrvohodstva po zapuščini zlatih dni kalifornijskega Sunset Stripa. Čudovito rockovsko kolobarjenje na srečanju polnem pozitivnih vibracij, ki te za hip odmaknejo od tegob in sitnob A. D. 2022 vsakdana. “Over and out!” Amen!

Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: ‘Dežurni nergač’ a ka ‘jebeni Poba’ & Edita Klemen

Setlista Reckless Love:
1. Turborider
2. Outrun
3. Monster
4. Back to Paradise
5. Kids of the Arcade
6. Prelude (Flight of the Cobra) (instrumental)
7. Like a Cobra
8. Edge of Our Dreams
9. Eyes of a Maniac
10. Prodigal Sons
11. Badass
12. On the Radio
—dodatek—
13. Animal Attraction
14. Night on Fire
15. Hot


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki