Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Asia Featuring John Payne
Založba: Water Music Records
Izid: year
Ocena: 4/5
John Payne je večini ljubiteljev dobre glasbe najbolj znan kot dolgoletni pevec in basist prog rock/AOR superskupine Asia. Potem, ko je v obdobju med letoma 1991 in 2005 pomagal soustvariti nekaj najboljših albumov v povesti te kultne skupine, je leta 2006 doživel hladen tuš, ko so se člani Asia-e odločili združiti v originalni/klasični postavi in ga je ‘na cedilu’ pustil dolgoletni sodelavec, klaviaturist Geoff Downes. Payne se nikakor ni mogel sprijazniti s koncem njunega sodelovanja, zato je poskušal na vsak način ohraniti svojo verzijo Asia-e pri življenju. Pri tem je računal tudi na podporo manjšega dela Asia privržencev, ki so imeli rajši obdobje s Payneom na mestu pevca in basista.
V tem času je pod imenom svoje nove skupine GPS izdal album »Window to the Soul« (2006), ki je vseboval nekaj materiala za nikoli posneti Asia album z naslovom »Architect of Time«. Na tem dosežku je sodeloval tudi dolgoletni Spock’s Beard klaviaturist Ryo Okumoto, ki pa ni imel namena postati del Payneove Asia-e. Po mučnem iskanju pravice so mu Downes, John Wetton, Steve Howe in Carl Palmer vendarle dovolili, da lahko svoj band vodi pod imenom Asia Featuring John Payne. ‘Alternativna’ verzija Asia-e je tako zaživela leta 2007, ko je Payne združil moči s kitaristom Guthriejem Govanom (še enim večletnim članom Asia-e), bobnarjem Jayem Schellenom in klaviaturistom Erikom Norlanderjem.
V tej postavi so izdali koncertni album »Extended Versions« (2007) ter na novo posneli Asia standard »Military Man«, ki je leta 2009 izšel v obliki EP-ja, nato pa se jih je Govan odločil zapustiti. Njegov kitarski naslednik Mitch Perry se ni obnesel. Prav tako ni dolgo trajalo sodelovanje z Bruceom Bouilletom. Payne je težave s kitaristi leta 2011 fiksiral tako, da je v band povabil kar dva kitarista; to sta postala Jeffrey Kollman in Moni Scaria. Leta 2012 so v obliki digitalnega singla in videa izdali novo skladbo z naslovom »Seasons Will Change«, medtem ko je bil napovedani izid studijskega albuma že večkrat prestavljen. Prvi Asia Featuring John Payne studijski album bi se moral imenovati »Architect of Time«, nato je bil naslov spremenjen v »Americana«, a bomo videli kaj bo prinesla (upajmo, da bližnja) prihodnost.
Veliko Payneovih privržencev je v tem času postalo že pošteno nestrpnih ob čakanju na prvi studijski album njegove verzije Asia-a, zato jih je nekoliko potolažil z izdajo albuma »Recollections – A Tribute to British Prog«. Slednji vsebuje priredbe nekaterih progrockovskih legend kot so King Crimson, Yes, Emerson, Lake & Palmer, The Moody Blues, Camel, Jethro Tull, UK, The Alan Parsons Project in Barclay James Harvest; vsi ti so bili med ključnimi vplivi na Payneovo glasbeno pot, zato se jim je odločil ustvariti posvetilo s priredbami nekaterih njihovih najbolj cenjenih klasik. Za privržence Asia Featuring John Payne, ki so večinoma ljubitelji progresivnega rocka, AOR-a in klasičnega rocka, bo najbolj zanimivo slišati na kakšen način so Payne in tovarišija priredili prog zimzelene, katerim so s pomočjo moderne produkcije vtisnili povsem lasten zvočni pečat.
Asia Featuring John Payne ne slepomišijo in seznam priredb odprejo s kakovostno interpretacijo The Alan Parsons Project inštrumentala »Sirius«, ene najbolj pompoznih otvoritvenih skladb sploh, kjer so kitarske linije v produkciji še nekoliko bolj izpostavljene v primerjavi z originalom. Sledi logičen ‘preliv’ v veliki hit »Eye In The Sky«, ki z nekoliko drugačnim uvodnim aranžmajem, steče po pričakovanih smernicah in kot celota v rokah Payneove tovarišije izpade zelo zanimivo, čeprav nekako primanjkuje izvorna vokalna nostalgija, kakršno je znal pričarati samo Eric Woolfson. Med Yes klasikami so Payne in njegovi kameradi izbrali komercialno usmerjeni »It Can Happen« iz ‘pop’ obdobja te legendarne skupine, kar glede na slogovno sorodnost med originalno Asia-o in tedanjimi Yes niti ni presenetljivo. Orientalske lestvice zvenijo skorajda enako kot na izvirni verziji, medtem ko so visoke vokalne harmonije odpete tako ‘kot se šika’, kar pomeni da gre za nadvse zvesto posnemanje originalne verzije tega Yes zimzelena. Gostujoče ženske vokalne harmonije prav tako predstavljajo zanimiv dodatek.
Payneova bratovščina je precej bolj predvidljiva, kar se tiče izbora King Crimson standarda, saj se od vseh možnih skladb odloči za njihovo najbolj znano, se pravi »Court Of The Crimson King«, katerega so leta 2001 na zanimiv način priredili tudi angleški težkometalci Saxon. Eterični aranžmaji na flavti pri tej verziji seveda odpadejo, vseeno pa gre za spodobno interpretacijo, ki po dolžini niti ne zaostane prav dosti za izvirnikom, če že ne uspe v celoti obuditi originalne atmosfere. Norlander dokaže, da se enako dobro kot na drugih klaviaturah znajde tudi na melotronu, medtem ko Payne v večglasnem refrenu uspe poustvariti originalno mistično vzdušje. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bodo Asia featuring John Payne med Camel klasikami izbrali nekaj pretirano kompleksnega, zato ne preseneti izbor komercialno prijaznega standarda »Highways Of The Sun«, ki je s svojim veselim refrenom kot naročen za pevsko interpretacijo dolgoletnega Asia pevca/basista. The Moody Blues so zastopani s priredbo hita »I Know You’re Out There Somewhere« iz njihovega sintpop obdobja, ki v priredbi Payneove Asia-e izpade precej zvesto originalni podobi te kompozicije, kar še posebno velja za retro osemdeseta zvok sintetizatorjev.
Ena izmed boljših priredb je kar nekoliko presenetljivo »Rock And Roll Star«, katero so svoje dni izvajali Barclay James Harvest. V originalni verziji jo poje ‘visoko gostoleči’ BJH basist Les Holroyd, medtem ko je Payne s svojim precej bolj robatim pevskim pristopom v ta melanholični standard vnesel večjo dozo potentnosti. Izborne kitarske harmonije in večglasja vnesejo nekaj dodatnega nostalgičnega šarma, ki ga na originalni verziji ni bilo moč občutiti. Kar nekako ironično je, da se je Payne odločil, da med priredbe prog klasik vključi tudi UK zimzelen »Nothing To Lose« na katerem originalno poje njegov Asia predhodnik/naslednik John Wetton, kar pomeni, da mu ta skladba po vokalni plati stoji kot ulita. Ena redkih bolj komercialno usmerjenih UK skladb v Payneovi preobleki še bolj spominja na klasično Asia-o kot sicer, medtem ko vokalne harmonije zvenijo skorajda še bolj dramatično kot na originalni verziji.
Marsikdo ne bo navdušen nad dejstvom, da je Payne od vseh mogočih Jethro Tull klasik izbral ravno »Locomotive Breath«, njihov najbolj znan zimzelen, a je po svoje ta izbira dokaj logična, saj gre za enega najbolj trdorockersko zasoljenih Tull standardov. V Payneovi interpretaciji je doživel precej veliko transformacijo, saj so flavto popolnoma nadomestile kitarske pasaže in je ritem postal zaznamovan z elektronskimi vzorci Norlanderjevih sintetizatorjev. Precej krajša, modernistična in elektronska verzija »Locomotive Breath« gotovo ne bo po okusu vseh prog tradicionalistov, vendar je, če ne drugega, vsaj predelana na dokaj osvežilen način. Prelestna ELP balada »Lucky Man«, kljub svoji navidezno preprosti strukturi predstavlja precejšen izziv, saj je zelo težko obnoviti izjemno ganljivo atmosfero originala. Payne je izvirno, izrazito melanholično vzdušje rajši preusmeril v epske vode in ob pomoči dobrih spremljevalnih harmonij uspel doseči lirično bistvo tega zimzelena. Norlanderjeva zaključna solaža na mini moogu pa je spodoben približek originalne Emersonove improvizacije.
Payneova verzija Asia-e na »Recollections« postreže z bolj ali manj posrečenimi, večinoma precej zanimivi priredbami nekaterih progrockovskih klasik, kar pomeni da bo privržencem med poslušanjem te kolekcije gotovo precej lažje čakati na izid njihovega prvega studijskega albuma. Nekateri izbori prog zimzelenov v novi preobliki izpadejo nadvse posrečeno, medtem ko so preostali že nekoliko preveč ujeti v pričakovane smernice, da bi odgovarjali slehernemu okusu. Payne in ostali člani njegove Asia-e za te priredbe, ki so bolj kot ne nekakšno ogrevanje pred prvim studijskim albumom, ravno ne bodo dobili zlate medalje, vendar je občasno vseeno lepo videti, da se karizmatični pevec/basist spomni od kod izhajajo njegove glasbene korenine.
Zasedba
John Payne – vokal, bas kitara, kitara
Jay Schellen – bobni, tolkala
Erik Norlander – klaviature, spremljevalni vokal
Jeffrey Kollman – kitara, spremljevalni vokal
Moni Scaria – kitara, spremljevalni vokal
Produkcija
John Payne
Seznam skladb
1. Sirius (orig. The Alan Parsons Project)
2. Eye In The Sky (orig. The Alan Parsons Project)
3. It Can Happen (orig. Yes)
4. Court Of The Crimson King (orig. King Crimson)
5. Highways Of The Sun (orig. Camel)
6. I Know You’re Out There Somewhere (orig. The Moody Blues)
7. Rock And Roll Star (orig. Barclay James Harvest)
8. Nothing To Lose (orig. UK)
9. Locomotive Breath (orig. Jethro Tull)
10. Lucky Man (orig. Emerson, Lake & Palmer)
