Rejoice! I’m Dead!
Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Gong
Založba: Madfish
Izid: year
Trajanje: 59:41
Ocena: 5/5
Avstralski kozmični vizionar Daevid Allen je 13. marca 2015 za vekomaj zapustil zemeljsko ‘dolino solz’ ter se s svojim ‘letečim čajnikom’ za vedno preselil v ‘Gong dimenzijo’, kjer mu od 22. avgusta 2016 dela družbo njegova dolgoletna družica in glasbena sodelavka Gilli Smyth. Še pred svojim dokončnim slovesom je Daevid v sklopu Gong uspel posneti svoj poslednji album, »I See You« (2014), nakar je preostalim članom legendarne progresivnorockovske skupine naročil naj, kljub bližajočemu se dokončnemu odhodu ključnega tvorca Gong univerzuma, nadaljujejo naprej z ustvarjanjem nove glasbe.
Preostali člani mednarodnega banda, se pravi kitarist in (po novem) glavni pevec Kavus Torabi (Cardiacs, Knifeworld, Guapo), drugi kitarist Fabio Golfetti (Violeta di Otuno), basist Dave Sturt (Jade Warrior), saksofonist/flavtist Ian Eeast in bobnar Cheb Nettles, so se odločili spoštovati Daevidovo poslednjo željo, zato so posneli novi Gong album, ki nosi nadvse pomenljiv naslov »Rejoice! I’m Dead!« ob katerem si ni težo predstavljati Allena kako ekstatično vzklika omenjene besede in se svojim glasbenim tovarišem hihita nekje iz prostim očem nevidne Gong dimenzije. No, Daevid je vseeno tudi po smrti še vedno prisoten na albumu, saj so njegov vokal uporabili na skladbah »Model Village« in »Beatrix«, kar bo najbolj razveselilo vse dolgoletne privržence za katere je bila že od nekdaj edina prave verzija Gong samo tista z Allenom.
Dodatno relevantnost novim Gong daje tudi gostovanje dveh nekdanjih, dolgoletnih (in včasih še vedno občasnih) članov. To sta kitarski velemojster Steve Hillage, ki je odigral solažo na skladbi »Rejoice!« ter pihalist Didier Malherbe, ki je prispeval duduk na skladbah »Model Village« ter »Through Restless Seas I Come«. To sicer ni prvič, da so se Gong znašli brez Allena, ki jih je zapustil že leta 1975, nakar je moral vodilno vlogo za nekaj časa prevzeti (žal prav tako že pokojni) bobnar Pierre Moerlen, ki jih je popeljal v jazzfusionistično smer dokler Daevid leta 1990 pa vse do svoje smrti ni ponovno prevzel vseh vajeti nad glavnim bandom. Kljub vsemu se je pred izidom albuma postavljalo utemeljeno vprašanje ali bodo preostali Gong člani zmogli nadaljevati brez takšnega nepredvidljivega skladateljskega genija in zvočnega vizionarja kot je bil legendarni Daevid.
Vsak strah je povsem odveč, kajti »Rejoice! I’m Dead!« je vseh pogledih klasični, popolnona nepredvidljivi in astralni Gong album na katerem je na večini del še vedno zaznaven Allenov pečat, ki pa obenem v njihovo specifično mešanico space rocka, psihadelike, folka, avantgarde in jazz rock fusiona ob posodobljeni produkciji z rahlim retro pridihom vnaša tudi nekaj zanimivih novosti zaradi česar bodo gotovo uspeli pridobiti tudi kakšnega mlajšega ljubitelje eksperimentalne glasbe. Še več, Gong že vse od klasične ere, ko so bili med najbolj pomembnimi predstavniki progresivnega rocka, niso zveneli tako energično, sveže in moderno kot na »Rejoice! I’m Dead!«.
Zdi se kot, da jih je Allenovo slovo med ustvarjanjem »Rejoice! I’m Dead!« še dodatno spodbudilo k temu, da ustvarijo album na katerega bi bil pokojni Gong poglavar več kot ponosen. Najtežje delo je nedvomno padlo na kitarista Torabija, ki je prevzel Daevidovo vlogo glavnega pevca in svoje poslanstvo dobro opravil. Njuni barvi glasu sta si med seboj kar precej sorodni tako, da je bilo vokalno tranzicijo gotovo lažje izpeljati. Pri igranju kitarskih harmonij in ustvarjanju nepredvidljivih variacij ga dobro dopolnjuje Golfetti, ki ni nič manjši mojster, medtem, ko se Gong lahko pohvalijo z eno izmed najbolj dinamičnih in eklektičnih ritem linij v sodobnem prog/space rocku.
Že uvodna skladba, »The Thing That Should Be«, spominja na klasične Gong iz obdobja nepozabne »Radio Gnome Invisible« trilogije s tem, da so kitare postale precej bolj izpostavljene, medtem, ko Ian East ves čas navdušuje s svojimi duhovitmi pihalnimi variacijami. »Rejoice!« s čudovitim, večglasnim refrenom, prelomljenimi, kaotičnimi ritmi, norimi saksofonskimi pasažami in psihadeličnimi inštrumentalnimi sekcijami predstavlja enega izmed vrhuncev albuma, medtem, ko je zgodba zase Hillageova gostujoča solaža, ki je povsem na ravni njegovega slovesa in kompoziciji doda neko povsem novo dimenzijo. Allen je bil znan kot velik družbeni kritik, ki je v svoja navidezno ‘neškodljiva’ mantranja o letečih čajnikih in dobrih čarovnicah vselej usmerjal veliko ostrih puščic proti kapitalistični ureditvi sveta. Z mračno atmosfero, jeznim petjem in kaotičnimi variacijami na bazi jazz fusiona prežeti »Kapital« s svojim družbenokritičnim besedilom dokazuje, da novi Gong niso pozabili na tovrsten aspekt svoje glasbe.
Striček Allen se iz Gong ‘onostranstva’ prvič oglasi na mistično in astralno obarvanem »Model Village« ter spregovori par besed o gnili naravi kapitalizma. Po krajšem političnem govoru nastopi njegov značilni psihadelični vokal, ki se odlično zliva z mističnimi kitarskimi harmonijami in duhovitimi saksofonskimi pasažami med katerimi se zdi kot, da bi sivolasi umetnik med petjem lebdel po Gong vesolju. Na krajši kitarski, bas kitarski in saksofonski improvizaciji »Beatrix« Daevid spregovori nekaj besed v francoščini, ki je bila njegov drugi jezik potem, ko je precejšen delež življenja preživel v Franciji. »Visions« je mračni, psihadelični in s skrivnostno ambientalno naravo obdani inštrumental, ki vsebuje spektakularne improvizacije ob katerih zaledeni kri v žilah.
»The Unspeakable Stands Revealed« je s skorajda dvanajstimi minutami najdaljše delo na albumu in, tako kot je to od Gong mogoče pričakovati, tudi najbolj eklektično in razposajeno s številnimi inštrumentalnimi in solističnimi odklopi. Ritmična in vokalna variabilnost sta izjemni, medtem, ko se napeta in včasih astralna atmosfera kompozicije spreminja iz sekunde v sekundo. Vmesnih, udarnhih kitarskih pasaž, ki med divjimi saksofonskimi vložki, večkrat prevzamejo pobudo, pa se ne bi sramoval niti kakšen progmetalski band. »Through Restless Seas I Come« se odpre s pretresljivim, distopičnim vzdušjem, kjer ob spremstvu saksofonskih improvizacij briljira Torabijev skorajda ledeni vokal. Temu sledi briljanten prehod v inštrumentalno sekcijo z mogočnimi kitarskimi pasažami in duhovitimi saksofonskimi variacijami, ki v sebi združuje psihadelično lucidnost stare verzije in neukrotljivi elan sodobne verzije Gong. Album se zaključi na popoln način s spacerockovsko kataklizmo »Insert Yr Own Prophecy«, še eno briljantno skladbo, ki na račun spakljivo-ciničnega petja, posmehljivih saksofonskih pasaž in norih kitarskih variacij spominja na klasične Gong iz obdobja »Radio Gnome Invisible« trilogije.
Daevida Allena že nekaj časa ni več med nami, vendar so Gong tudi brez njegovega poveljstva z »Rejoice! I’m Dead!« uspeli ustvariti enega izmed najboljših albumov v svoji dolgi in razburkani zgodovini na katerega bi bil pokojni tvorec novih astralnih svetov zagotovo sila ponosen. Prav nič se ne bo pretiravalo, če se »Rejoice! I’m Dead!« že zdaj razglasi za enega izmed progresivnorockovskih vrhuncev leta 2016. Album je tako dober, da bo le malo privržencev med poslušanjem »Rejoice! I’m Dead!« pogrešalo ‘čarovniške’ zvoke in oglašanje pokojne Gilli ‘Mother Gong’ Smyth, kateri je za vse glasbene in konceptualne zasluge pri razvoju in ohranjanju Gong družine posvečena ta recenzija, Band je sicer album posvetil svojemu preminulemu poglavarju, katerega hihitajoči se duh bo vedno bdel nad njimi. Večina privržencev je bila prepričana, da je Gong zgodba z Allenovim slovesom zaključena in si pri tem niti pomisliti ni drznila, da je eksentrični prebrisanec tik pred smrtjo dal preostalim članom banda blagoslov, da Gong vesoljsko ladjo (trenutno na več kot uspešen način) še naprej ohranjajo pri življenju.
Zasedba
Kavus Torabi – vokal, kitara
Fabio Golfetti – kitara, spremljevalni vokal
Dave Sturt (Jade Warrior) – bas kitara, spremljevalni vokal
Ian East – saksofon, flavta
Cheb Nettles – bobni, spremljevalni vokal
Daevid Allen – vokal (4, 5)
GOSTUJOČi GLASBENIKi:
Steve Hillage – kitarska solaža (2)
Didier Malherbe – duduk (4, 8)
Graham Clark – violina (1)
Produkcija
Gong
Seznam skladb
1. The Thing That Should Be (03:34)
2. Rejoice! (10:17)
3. Kaptial (3:21)
4. Model Village (6:43)
5. Beatrix (2:54)
6. Visions (4:29)
7. The Unspeakable Stands Revealed (11:49)
8. Through Restless Seas I Come (6:58)
9. Insert Yr Own Prophecy (9:36)