Avtor: Urban Bolta
Fotografije: Jerneja Jerak
Kraj: Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Datum koncerta: 25.10.2012
Število obiskovalcev: 450
Cena karte: 25,00€ / 27,00€
Zadnji oktobrski četrtek, dan po postanku v Zagrebu, so v Ljubljani sploh prvič (!!!) na samostojnem nastopu v Sloveniji nastopili Accept, legende nemškega in evropskega heavy metala, ki po uradnih biografskih faktih že debelih petintrideset let (resda z vmesnim premorom) s svojo neotesano različico heavy metala rohnijo naokoli! Kar se tiče polja tradicionalnega heavy metala, gre Accepte po sami veličini moč vreči v koš najožjih heavy metal velikanov, zato je bilo slabih 500 zbranih duš v katedrali Kina Šiške nekoliko manj, kot smo si pred koncertom nadejali in pričakovali.
A tako to gre! Accept so svojo zlate dni preživljali sredi osemdesetih, v devetdesetih je sledil trendovski padec popularnosti heavy metala, za trdožive Nemce pa tudi začetek poldrugo desetletje trajajočega premora. Dolga odsotnost je zgodbo nekdaj velike zasedbe odtujila stran od mlajše metalske generacije, ki se je šele ob izdaji in močni založniški kampaniji povratniškega albuma »Blood of the Nations« (2010) znova začela spogledovati z izročilom surove nemške verzije Judas Priestov. A s tem njihova zgodba še ni končana! Uspeh povratniškega albuma je namreč letos spomladi dopolnil še »Stalingrad«, že drugi zaporedni album, ki je na rit vrgel vse oboževalce (in kritike), s čimer so Accept dokazali, da so močnejši in nevarnejši kot kadarkoli prej!
Še pred njimi so koncertni večer otvorile Lene kosti, staroste slovenskega heavy metala, kar je bil za Kosti brez dvoma lepo prilegajoč se obliž na rano lanskega nesrečnega zapleta (ne)nastopanja pred Saxoni prav tako v Kinu Šiški. Na odru je bilo moč uzreti God Scard basista Miho Oblišarja oziroma že tretjo ali četrto kadrovsko reinkarnacijo Lenih kosti v letošnjem koledarskem letu, kar priča o nekonsistentni drži benda, zbranega pod dirigentsko paličico Milana »Dr. Evil« Krušiča. V šolsko uro dolg nastop so Lene Kosti vključile med ciljno publiko zdaj že udomačene hitiče iz albumov »Do or Die« in »Penetrator« in jih kljub prevetreni postavi zaigrale nadvse korektno. Pred zaključnim komadom Heavy Artillery je Dr. Evil nepreklicno oznanil razpust zasedbe in po finalnem testamentu skupine iz strani lepo zapolnjenega avditorija prejel še poslednji aplavz. Z grenkim priokusom se je tako po Requiemih zaključila zgodba še enih slovenskih heavy metal velikanov, pa čeprav je bilo jasno, da so se zli duhovi okoli skupine začeli zbirati že v času, ko sta jo zapustila originalna in ustanovna člana, brata Kavaš.
Pred koncertom se je začelo šušljati, da so Acceptom prejšnjega dne v Zagrebu ukradli eno izmed kitarskih glav, izposojene od samih AC/DC-jev! Nič kaj dobra popotnica pred nastopom v Šiški, a Nemci so kot pravi profesionalci znali zignorirati vse barabije balkanskega kotla in se na oder podati v vsem svojem sijaju!
Med nasnetim introm so se po odru razporedili iz leve proti desni kitarski trojček Herman Frank, Peter Baltes in Wolf Hoffmann, zadaj za triom pa se je za bobnarsko baterijo namestil Stefan Schwarzmann, sicer star znanec številnih nemških heavy in power metal zasedb. Tik pred uvodnim verzom pozdravne skladbe Hung, Drawn and Quartered je na oder prisopihal še Mark Tornillo, nov, pa vseeno zdaj že domač član nemške heavy metal artilerije.
Rožljanju kitarskih riffov z dinamitom Restless and Wild in Losers and Winners riffov so se v začetni fazi koncerta pridružili novejši komadi in Accepte predstavili v popolnoma kredibilni luči! Nalezljivi riffi, razgibane strukture med inštrumentalnimi deli in antemični napevi so tudi v komadih novejšega emša Hellfire, Bucket Full of Hate ali Shadow Soldiers prepoznavne točke Accept govorice, kot taki so novi komadi vsak zase karizmatični samostoječi gradniki v set listi, popolnoma primerljivi s starimi klasikami, zato ne čudi, da je pri Accept vpetost novega materiala že vse od ponovnega zagona kolesja zelo močna.
Accept se na odru vedno znova razplemtijo, kot da nastopajo prvič! Le kdo bi si ob vsej prikazani dinamiki mislil, da je za njimi že na desetine, morda celo stotine nastopov v samo dveh, treh letih? Prepoznavna odrska eksekucija in švicanje z ramo ob rami sta dokazovala presežek testosteronskega naboja, eden izmed monumentalnejših trenutkov pa je napočil med Hoffmanovim solom skladbe Stalingrad, ko je na oder pritekel Tornillo in zaplapolal z zastavo z bendovim logom v sredi. Skoraj smo že lahko zaslišali krike tisočerih sovjetskih in nemških vojakov, katerih življenjska pot se je končala v bitki za to prekleto rusko mesto!
Frontman Mark Tornillo je v tem času že pridobil na prepotrebni samozavesti in je nastop spretno krmaril proti koncu, v peti prestavi in brez ovinkarjenj! Mož se zaveda, da stoji v čevljih in senci Uda Dirkschneiderja, zato se nagovorov poslužuje v skromni meri in vso svojo energijo usmerja v vokalno predstavo.
Intenziteta koncerta je z vsako odigrano klasiko naraščala, pandemija navdušenja pa je kakopak svoj zenit dosegla ob speed metalski Fast as a Shark in ob povratku na oder še s himnično Balls to the Wall! Trajalo je petintrideset let, a se je izplačalo – Accept so končno prihrumeli v Ljubljano! Zdi se mi, da acceptovski drvarski riffi v tako modernem objektu, kot je Kino Šiška, niso zaživeli v vsej svoji polnosti in so delovali nekoliko sterilno, sploh napram preteklim izkušnjam iz smrdečih lukenj tipa dunajska Arena ali zagrebški Pogon Jedinstvo, ostaja pa sladek priokus, da je Ljubljana v še enem segmentu končno le postala prava evropska prestolnica! Prestolnica, v kateri lahko svoj prostor najde tudi heavy metal!
Setlista
1. Hung, Drawn and Quartered
2. Hellfire
3. Restless and Wild
4. Losers and Winners
5. Stalingrad
6. Breaker
7. Bucket Full of Hate
8. Monsterman
9. Shadow Soldiers
10. Guitar Solo (Wolf Hoffmann)
11. Neon Nights
12. Bulletproof
13. Aiming High
14. Princess of the Dawn
15. Up to the Limit
16. No Shelter
17. Pandemic
18. Fast as a Shark
—dodatek—
19. Metal Heart
20. Teutonic Terror
21. Balls to the Wall
22. Bound to Fail (taped outro)
Galerija slik
