Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: Chimaira
Založba: Nuclear Blast
Izid: year
Imenujete jih kakorkoli hočete, a fantje so vse kar drugega kot pop pogrošni material, ki bi stregel le komercialnim zahtevam glasbene industrije. Zasedba se je pogosto menjavala. Člani so prihajali in odhajali, skupina pa je bila zaradi notranjih nezadovoljstev že nekajkrat na pragu dokončnega razpada. Tudi zaradi pogoltnih apetitov vse do leta 2006 matične založbe RoadRunner Records, ki jim je vzela mnogo in nudila obskurno malo. V tem času so zgladili spore z bivšim bobnarjem, Andyjem Herrickom, ki je skupino zapustil že leta 2002. Imeli so par skupnih vaj in ugotovili, da je energija med njimi intenzivna in da lahko ustvarijo nov koncept, novo glasbo in poiščejo novo založbo. Rešitev je prišla v podobi založbe Ferret Records, podružnice matične založbe Nuclear Blast Records, ki jim je nudila prepotrebno finančno transfuzijo, še bolj kot to pa jim je nudila vso ustvarjalno svobodo in kreativno podporo. Clevelandska težkometalna pošast Chimaira je lahko ponovno vstala od skoraj mrtvih in še bolj odločno pokazala svoje zobe v formi nove, četrte celometražne plošče Resurrection.
Kljub temu, da metala, še posebno novodobnega, v zadnjem času nikakor ne primanjkuje. Še več: ker je postal posel več kot le donosen, je pognalo malo morje skupin, ki mislijo, da je dovolj obleči le črnino, kričati v mikrofon in brez pravega koncepta drgniti strune na kitari ter nato samo preštevati denarce. V primeru plošče Resurrection pa je slišati dejansko več kot le formo. Sliši se koncept, idejo in, kar je najpomembnejše- kvalitetno glasbo. Kako ploščo začeti drugače, če se najprej dostojno ne posloviš od preteklosti, potegneš črto ter poiščeš pozitivni temelj za nadaljnje, prihodnje korake. Pesem ‘Resurrection’ je slovo od RoadRunnerjevega pekla. “Free at last/ Finally tasting hapiness/ Five years of hell for nothing/ Trapped inside the minds of failures…”. Energetski udar visoke napetosti se začne odločno in jekleno. Arnolds in Devries postrežeta z natančno odmerjenimi kanonadami kitarske divjosti, ki so lepo obloženi s Herrickovim kirurško natančnim bobnanjem ter brezkompromisnim grlenim vokalom glavnega klavca- Marka Hunterja. Če je prejšnja plošča zvenela nekoliko klavstrofobično, potem postane tu nemudoma jasno, da so si fantje izbrali bolj epske nastavke ter ustvarili pesmi, ki si jih lahko resnično zelo lahko in naravno zapomnite. To dokaže tudi fenomenalno nadaljevanje poslušanj. ‘Pleasure In Pain’ z nezmanjšano odločnostjo in hitrostjo dokazuje, da se je arsenal Chimairine ponudbe v tem času le povečal in da nimajo več nikakršne ustvarjalne krize- kvečjemu so v polnem razcvetu. ‘Worthless’ po hardcorovsko, metal coreovsko oddrdra odpor, revolt in agresivno obračuna z vsemi objekti vrednimi prezira. Od konkretnih oseb do institucij. ‘Six’ drvenje malo umiri in ploščo uravnoteži. Epsko in prečudovito. O demonični privlačnosti smrti in uničenja, ki je nedefinirano kot pozitivno ali negativno. Po kot britev ostrem prvem delu pridemo do ponovnega dviga nad horizonte, kamor nas zvleče Arnoldova zasvojljiva sladkobna kitara. Le zato, da nas Hunter, po tem, ko smo uzrli sonce, dokončno pokonča ter da se zaključni ponavljajoči rif počasi izpoje. Precej bolj konkretno se po skoraj meksikanskem uvodu razplamti brutalni diskurz družbeno kritičnega komada ‘No Reason To Live’. Odvisnost, revščina, razpad na eni strani ter obrisi bogastva nekje daleč na drugi strani bede. ‘Killing The Beast’ je namig, poziv kako se pobrati in ne zgniti v apatiji. Poziv k revoluciji, uporu in obračunavanju. Poziv upanja, ki je tokrat zavito v peklenske barve nasilja. In vez je jeklena. Vmesna vez med človekom in svetom okoli je odvisnost. ‘The Flame’ si za motiviko vzame popolno perverzijo serijskega posiljevalca in morilca. Vzporedno s tem se razpleta zgodba prikrite usode, ki nima upanja in je ujeta, končna destinacija pa že izbrana in določena. Človek človeku bog. Človek človeku krvnik. Prisvajanje, norost in prepozno obžalovanje… ‘End It All’ je na drugi strani nadaljevanje zgodbe o glasbenem poslu ter življenju glasbenikov. O stanju duha, v katerem so izginjali pred svojim ponovnim vstajenjem tudi Chimaira. Hunter svoje spomine na sužnjelastniški odnos med umetnikom in zahtevami posla opiše lucidno in brez dlake na jeziku: “Another show another state another country / It’s always been the same/ Commanding troops just like a general / Leading the warriors in the battle / Pathetic isn’t it / After all these years still not content…”. ‘Black Heart’ kriči od razčlovečenja ter želji po povrnitvi v naravno stanje in sreče. Skoraj zaman in z izgubljenim upanjem. Rešitev je možno iskati tudi v bližnjicah do lastne otopitve in samouničenja, o čemer povezano govori ‘Needle’, Hunterjev diktat praznine, odtujitve ter postopnega usihanja, ki pa je odrezano naenkrat. Črnina je lepo dopolnjena in sklenjena v viharnem pesimizmu pompoznega zaključka – ‘Empire’. Kot bi slišal Dimmu Borgirje z jajci. Kmalu se pompoznost prelevi v drvečo pošast, ki diši poleg melodičnega death metala še po ščepcu starega thrash metala. Zastori padejo. Stari svetovi so pokončani in razčlovečenje ni zvenelo nikoli oziroma že precej časa ne tako sladko in brutalno direktno. Iz pepela starega pa se lahko povije le še bolj veličastna podoba oddaljene prihodnosti.
Po poslušanju plošče Resurrection ostaja občutek moči, vitalnosti in nabitosti z energijo, ki odteka zelo počasi, zato pri poslušanju toplo odsvetujem dodatno uživanje kofeina. V metalski ponudbi letošnjega leta je to nedvomno en izmed prvih prekrasnih biserov, ki poteši še tako zahteven in prefinjen metalski okus. In leto se je šele začelo. Pomislite kakšna bo šele letina proti koncu leta… Izbirčni lahko dobijo svoj izbirek tudi v obliki visokooktanske plošče clevelandskega fenomena Chimaira. Mnenje: nad vsemi pričakovanji končno znova malo pristnega metala brez pretvarjanja. Na richterjevi lestvici pri glasnosti zvočnikov, ki bi jo merili od ena do deset si fantje zaradi konceptualne polnosti in kvalitetne godbe zaslužijo vsaj čisto enajstko!
Zasedba
Rob Arnold – solo kitara
Matt Devries – ritem kitara
Andy Herrick – bobni
Mark Hunter – vokal
Jim Lamarca – bas
Chris Spicuzza – klaviature, vokal
Produkcija
Jason Suecof
Seznam skladb
1. Resurrection
2. Pleasure In Pain
3. Worthless
4. Six
5. No Reason To Live
6. Killing The Beast
7. The Flame
8. End It All
9. Black Heart
10. Needle
11. Empire
TRAJANJE ALBUMA: 51:43
