Return to Forever: Musicmagic

0 108

»Musicmagic«, poslednje studijsko dejanje kultnih jazzfusionistov, je s svojo izrazito komercialno naravo in ob vsakršni odsotnosti eksperimentalne igrivosti hitro odšlo v pozabo in to kljub temu, da je bilo vseh šest kompozicij na albumu tudi tokrat odigranih na vrhunski ravni.

Datum izida: januar 1977
Založba: Columbia Records
Produkcija: Return to Forever
Dolžina: 41:51
Zvrst: jazz rock fusion
Ocena: 6/10

Ameriški jazz rock fusion pionirji Return to Forever pod vostvom klaviaturskega velemojstra Chicka Coreae so z albumom »Romantic Warrior« (1976) dosegli svoj ustvarjalni in komercialni vrhunec. Namesto, da bi gradili na dotedanjem uspehu, je Corea popolnoma razgradil zmagovito in najboljšo inkarnacijo skupine, ki je v najboljših časih vsebovala kitarskega virtuoza Al Di Meolo in bobnarja Lennya Whitea, ter jo na novo zgradil okoli sebe, baskitarskega genija Stanleya Clarkea, povratnika Joeja Farrella na saksofonu in flavti, svoje žene, pevke Gayle Moran, ter big band spremljevalnega pihalnega orkestra.

Rezultat te nenavadne kombinacije je bil poslednji Return to Forever studijski dosežek »Musicmagic«, ki je krepko razočaral vse privržence Di Meola/White ere, saj je bil daleč od eklektične igrivost in inovativnosti njihovih najboljših albumov. Corea je prvič po »Light as Feather« (1972) v band vrnil vokale za katere sta skrbela njegova izvoljenka Moranova ter občasno tudi scientološki prijatelj Clarke, ki je še vedno večkrat navdušil s solističnimi potezami na električnem in akustičnem basu, medtem ko so imele posamezne kompozicije po izključitvi kitare ter vnosu pihalne sekcije več skupnega s klasičnim, izrazito komercialnim big band jazzom kot jazz rock fusionom.

Nekaj več nekdanje igrivosti je moč zaslediti samo na naslovni kompoziciji, ki vsebuje nekaj dobrih solističnih vložkov na basu in klaviaturah, a kmalu zvodeni v precej osladni pevski duet med Moranovo in Clarkeom. Tega je še več na »So Long Mickey Mouse«, ki bi lahko služil za ‘lunch jazz’ spremljavo v kakšni Disneyland jedilnici s hitro hrano, medtem ko »The Endless Night« precej spominja na nekatera Coreaova solo dela iz tega obdobja, predvsem z albumov »My Spanish Heart« (1976) ter »The Mad Hatter« (1978). Ločilna črta med njegovo solo kariero in Return to Forever je tedaj res postala zelo tanka.

»Musicmagic«, poslednje studijsko dejanje kultnih jazzfusionistov, je s svojo izrazito komercialno naravo in ob vsakršni odsotnosti eksperimentalne igrivosti hitro odšlo v pozabo in to kljub temu, da je bilo vseh šest kompozicij na albumu tudi tokrat odigranih na vrhunski ravni. Corea in Clarke sta bila namreč še vedno razred zase na svojih inštrumentih, a v skladateljskem smislu, sta bila popolnoma izpraznjena, medtem ko tudi orkestralna spremljava ni porodila najboljših rezultatov. Moranova, sicer zelo solidna pevka, se ni izkazala kot kakšna vrhunska skladateljica, čeprav jo je Corea tudi v tej vlogi stalno potiskal naprej. Pravzaprav ni bilo nobeno veliko presenečenje, ko je Corea po koncu »Musicmagic« turneje razpustil Return to Forever, saj ni bilo več nobenega pravega smisla nadaljevati s kolektivom, ki je imel le malo skupnega z najboljšimi časi te legendarne jazz rock fusion skupine.

Avtor: Peter Podbrežnik


Seznam skladb:
1.The Musician (7:12)
2.Hello Again (3:49)
3.Musicmagic (11:00)
4.So Long Mickey Mouse (6:09)
5.Do You Ever (3:59)
6.The Endless Night (9:41)

Return to Forever:
Chick Corea – klaviature, sintetizator
Stanley Clarke – električna bas kitara, akustična bas kitara, vokal
Gayle Moran – vokal, klavir, orgle
Joe Farrell – saksofon, flavta
James Tinsley – trobenta, pikolo
John Thomas – trobenta, rog
Harold Garret – trombon
James E. Pugh – trombon
Gerry Brown – bobni

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X