Richie Kotzen v Bluesiani – čudovit uvod v veseli december (2009)
Avtor: Urban Bolta
Kraj: Bluesiana Rock Cafe / Velden / Avstrija
Datum koncerta: 03.12.2009
Število obiskovalcev: 50
Cena karte: 30€
Saj ni res, pa je! Richie Kotzen je ponovno obiskal mestece Velden oziroma na koncu mesteca stoječo Bluesiano. Letos že četrtič. Februarja prvič, sledil je poseben, akustični nastop konec poletja, oktobra se je v Bluesiani ustavil v sklopu “Peace Sign” turneje, le mesec in pol zatem pa je prišel znova. Razlog je tičal v zaprtju kluba v italijanski Veroni, kjer je imel “bookiran” koncert, zatorej se je na turnejskem koledarju Richija pojavila vrzel, katero je zapolnil s krajem, kjer se očitno počuti zares domače. Torej, pravzaprav je bil tudi tokratni koncert v sklopu predstavitvene “Peace Sign” turneje. Kako bi se ne počutil domače! Bluesiana je pravi rockerski raj, prostor, kjer duša slehrnika najde svoj pravi jaz in kjer počutje enostavno ne more biti slabo. Če k temu dodaš še nastop Richieja Kotzna, katerega fotografije v dobršni meri krasijo prostore Bluesiane, je obisk kluba in cel nadaljni večer eno samo prepletanje pozitivnih čustev, ki se med sabo mešajo in človeka nabijejo z energijo. Zame, ki sem odraščal v Orto baru in podobnih kvazi rockerskih greznicah, nekaj novega in nerazumljivega, dokler se z dotičnim ambientom nisem srečal in ga okusil.
Richie Kotzen je nadvse prijeten mož, najbolj znan po svojem sodelovanju pri glamerjih Poison in Mr. Big, a je vse več kot le to. V nekaj letih sodelovanja, ko je kitaro vihtel pri omenjeni bandih, si je Richie nabral ogromno izkušenj, ki jih je prenesel v solo kariero. Najpomembneje pa je, da ga igranje z velikani, z zvezdami, ni pokvarilo, iz sodelovanja pri največjih je torej odnesel pozitivne stvari, nedostopnost in druge tipično glamerske vrline pa je pustil za sabo. Širši medijski pozornosti je manj znana Kotznova solo kariera, ki z nekaj mesecev nazaj izdanim albumom Peace Sign strumno drvi naprej, glasbenim zanesenjakom pa je Richie znan prav po njej. Na nastopu je predstavil delček svojega obsežnega opusa, iz vsakega obdobja za priokus. A brez skrbi, deset skladb, napisanih na set listi, naj ne dajo misliti, da smo bili prikrajšani standardne dolžine nastopa – Kotzen je v svojem sproščenem stilu vsako skladbo predelal in ji s tem tudi v “live” različici vdahnil svoj lasten pečat. Govorim seveda o dolgih jamm delih, kjer se je kitarist poigraval in preizkušal celo lastne meje – pri “Fooled Again” jammu je zaigral skoraj vse možne note, po lastnih besedah ni vkopmponiral samo treh. Neskončno dolgi inštrumentalni deli so bili pravo mazilo za ušesa, poslušalce so popeljali v neki čisto drugi svet. Izhodiščna točka je bila umirjena bluesovsko naravnana ritem sekcija, ki jo je Kotzen dopolnil z igranjem, ob katerem so se vsem kitaristom ježili lasje (in še kaj drugega), zaplaval pa je tudi v vode drugih žanrov, od soula pa celo do hard rocka. Škoda, ker spremljevalna glasbenika, Demian Arriaga na osnovnem setu bobnov ter Daniel Pearson na štiristrunski bas kitari nista bolje tehnično podkovana, saj bi lažje sledila Kotznovim vragolijam ter še sama zapolnila zvok s kakšno svojo potezo. Set listo je Kotzen sestavljal sproti, prilagajal jo je trenutnemu razpoloženju, zanimivo pa je, da je nanjo uvrstil samo eno skladbo iz novega albuma – naslovno Peace Sign, upošteval je tudi željo publike ter zaigral največjo Poison uspešnico iz albuma Native Tongue – Stand, kljub moledovanju prisotnih pa ni bilo prostora za še eno uspešnico, nežno Remember. No, vključil je nekaj standardov, ki praktično nikoli ne manjkajo – So Cold, Faith ali Fooled Again. Seveda Richie ni samo izredni kitarist z brezkončnim številom idej, ampak tudi vokalist. Dodatna komponenta njegove glasbe je prepoznavna barva glasu, katere ton zna dvigniti v za blues visoko lego, preveč pa vokalno ne želi eksperimentirati – seveda, ko pa je njegovo glavno orožje kitara. Večer sta zaključili epsko odigrana All Along The Watchtower (Jimi Hendrix) ter v bisu še ena stalnica njegovih nastopov, Sara Smile (Daryl Hall & John Oates).
Vzdušje tekom koncerta je bilo ves čas domače, zaradi malega števila obiskovalcev tudi zelo intimno. Obiskanost koncerta sta zredčila ne samo izredno kratek čas od njegovega zadnjega obiska Bluesiane, pač pa tudi močno sneženje tistega večera. Je pa zato tistih nekaj ducat prišlekov toliko bolj zadovoljil nastop, ki je bil kot naročen za začetek veselega decembra.
Fotografije: Robi Lipej
Setlista
1. A Love Divine 2. Fooled Again 3. Faith 4. So Cold 5. Peace Sign 6. High 7. Reach Out I’ll Be There 8. Stand 9. All Along The Watchtower ————- 10. Sara Smile
Galerija slik





