Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Shadowland
Založba: Verglas Records
Izid: year
Trajanje: 57:27
Ocena: 4/5
Shadowland je bil prvi stranski projekt kultnega Pendragon klaviaturista Clivea Nolana. Navkljub temu, da so Shadowland v svojem kratkem obstoju izdali tri zelo solidne studijske albume, jih večina ljubiteljev neo prog rocka dandanes dojema predvsem kot nekakšno Cliveovo predpripravo, uverturo v njegov naslednji, precej bolj uspešen projekt z imenom Arena. Pravzaprav je nekoliko krivično Shadowland označiti zgolj kot Cliveov projekt, čeprav je napisal vso glasbo in besedila na studijskem prvencu, saj mu je pri uresničitvi ciljev pomembno pomagal Karl Groom, bolj znan kot kitarist prog metalcev Threshold, ki je bil že tedaj, na začetku devetdesetih, precej cenjen producent. Za zvočno podobo Shadowland je bil značilen izrazito melodičen pristop k neo progu s številnimi aranžerskimi prvinami, katere je nekaj let zatem Clive uspešno prenesel in nadgradil kot član Arene.
Najbolj fascinantno pri »Ring of Roses«, prvem Shadowland albumu, deluje podatek, da je Clive, poleg uspešne predstavitve svojih raznovrstnih klaviaturskih veščin, odpel tudi vse glavne vokale na posameznih skladbah. Dejstvo je, da kultni klaviaturist še zdaleč ni slab pevec, kar ljubitelji Arene, kjer med drugim opravlja tudi vlogo spremljevalnega pevca, že dolgo vedo, zato se njegova barva glasu dobro prilega posameznim kompozicijam na albumu. Cliveov pevski pristop in barva glasu sama po sebi nista nič pretresljivo posebnega, a bi se vseeno zelo dobro prilegala tudi kakšnemu novo valovskemu bandu osemdesetih. Karlove melodično obarvane kitarske variacije se skozi celoten album okusno zlivajo s Cliveovimi klaviaturskimi vragolijami in tvorijo nadvse okusno in harmonično zvočno zabelo. Cliveu in Karlu sta na »Ring of Roses« pomagala še bobnar Nick Harradance ter basist/akustični kitarist Ian Salmon, kateri se je kasneje uspel uveljaviti kot član Arene.
»Ring of Roses« se odpre z melodičnim in optimistično naravnanim »Whistleblower«, ki po atmosferi in slogu precej spominja na Pendragon z začetka devetdesetih, kar res ni posebno presenečenje. Na 12-minutnem »Jigsaw«, kjer se uspešno združita melodika, melodramatika in epsko veličastje, se lahko sliši Cliveov pevski pristop, kakršen je bil kasneje značilen za vse Arena pevce. Tako kot na skoraj vseh stvaritvah na »Ring of Roses« tudi tu vlada izrazito melodičen refren. Ritmične finese precej spominjajo na tiste, katere so kasneje prakticirali Arena, kar še posebno velja za Salmonove melodične bas linije. Groomove melodične solaže so izjemen vir dinamičnosti in se izvrstno podajo Nolanovim mogočnim sintetizatorskim aranžmajem. Clive je skozi svojo kariero sodeloval s kar nekaj odličnimi kitaristi, kot sta poleg Grooma še Nick Barrett (Pendragon) in John Mitchell (Arena). Z vsemi tremi je vedno našel izjemno medsebojno kemijo, kar se je tudi poznalo na končnih skladateljskih dosežkih in ‘v živo’.
Na z enigmatičnim vzdušjem prepojenim »Scared of the Dark« Clive in tovarišija v uvodnem delu, kjer vladajo efekti nevihte, presenetijo s tolkalnimi elementi svetovne glasbe, na kar se skladba prevesi v klasično neo prog rockovsko epopejo. Kompleksne ritmične strukture melodičnim klaviaturskim teksturam ter mogočnim kitarskim frazam dodajajo za takšne mojstre pričakovano globino. »Painting By Numbers« je še en izrazito melodičen dosežek, ki je s svojo optimistično naravo, precej drugačen od Cliveovih kasnejših, precej bolj udarnih in mračnih podvigov z Areno, vendar zato toliko bolj spominja na nekaj kar bi lahko ustvaril skupaj s Pendragon. Groomova zaključna kitarska solaža je čista epska poezija. Več kot 14-minutni ep »Hall of Mirrors« je najbolj ambiciozna stvaritev na albumu, ki poslušalca v trenutku zagrabi s svojim intenzivnim vzdušjem, ki polagoma narašča iz minute v minute. To je še ena precej kompleksna stvaritev, kjer je moč zaznati vrsto skladateljskih in zvočnih prvin, ki so kasneje izklesale Areno.
Melodramatični, klavirsko usmerjeni inštrumental »The Kruhulick Syndrome« je predvsem Cliveova solistična predstava z veličastnimi simfoničnimi aranžmaji na klavirju in orglah. S svojim svečanim, sakralnim vzdušjem in skrivnostno atmosfero predstavlja zanimiv eksperiment in dober slogovni kontrast v primerjavi z večino del na »Ring of Roses«. Album se zaključi z naslovno skladbo, se pravi »Ring of Roses«, ki sicer vsebuje dokaj zlovešč in mračen uvod, vendar zelo hitro zavzame precej bolj pozitivistične, celo prešerne odtenke, katere najbolj slikovito predstavlja mogočen refren. Cliveova besedila niso tako globoka kot kasneje pri Areni, čeprav so večinoma obarvana precej ‘filozofsko’ in socialno ozaveščeno.
»Ring of Roses« je zelo soliden historični dokument, ki bo dandanes pritegnil predvsem vse privržence lika in dela gospoda Nolana, še posebno pa ljubitelje naslednje evolucijske stopnje Shadowland, se pravi Arene. Vsi ljubitelji melodičnega, bolj ‘pop’ rockovsko usmerjenega pristopa k neo progu bodo na »Ring of Roses« našli kopico imenitnih trenutkov in ambientalnih užitkov. Clive še danes ne mara nepopularne ter nekoliko kontroverzne medijske oznake neo prog rock za svojo glasbo, a dejstvo je, da je bil vedno ena ključnih figur tega glasbenega gibanja, ključnega za revitalizacijo progresivnega rocka v osemdesetih ter deloma tudi v devetdesetih in »Ring of Roses« je eden najboljših dokazov za to.
Zasedba
Clive Nolan – klaviature, vokal
Karl Groom – kitara
Ian Salmon – bas kitara
Nick Harradence – bobni
Produkcija
Shadowland
Seznam skladb
1. The Whistleblower (6:32)
2. Jigsaw (11:05)
3. Scared Of The Dark (6:09)
4. Painting By Numbers (6:34)
5. Hall Of Mirrors (14:23)
6. The Kruhulick Syndrome (instr.) (6:07)
7. Ring Of Roses (6:31)
