Riot City: Electric Elite

0 86

Založba: No Remorse Records
Datum izida: 14. 10. 2022
Produkcija: Antony Blaine
Dolžina albuma: 45. 25 min
Zvrst: Heavy Metal
Ocena: 9.0/10


Tokrat je znova počilo v kanadski Alberti! Riot City so še eni jurišniki klasičnega heavy metal revitalizma, ki superiorno oživljajo čase zlasti stare šole ameriške okostenele različice ‘speed’ metala, kot tudi vsebin N.W.O.B.H.M. gibanja. Skratka nahajamo se v malikovanju lika in dela rosne mladosti heavy metala izpred 40 let! In to kakšnem? Stoječem na peklenskem prebitku steroidov.

Tovrstnih mladih skupin željnih dokazovanja, danes po svetu mrgoli. Vendar. Riot City ne bi prišli v tale primež poglobljene recenzentske analize v kolikor ne bi bili v vsem česar se lotevajo tako preklemano peklensko dobri. Že samo po tehnični plati. Skupine pionirstva v metalu bi ubijale za takšno izpiljenost v časih, ko so s svojo dejavnostjo pred več kot 40. leti začele postavljati na noge metal. Riot City so že na prvencu opozorili kako nevarno ostri in nabrušeni so, ko neustavljivo hitijo skozi vso povampirjeno porogljivost drzne rifovske kanonade ter uho parajočih vokalov ‘na heliju’. Skupina, ki deluje torej komaj dobro dekado, se po treh letih že vrača z novim albumom in ne kaže znakov ustavljanja.

Zanimivo je to, da je medtem z dolžnosti glavnega vokalista sestopil kitarist Cale Savy. Njegov vokal je ena najpomembnejših zaščitnih znamk studijskega prvenca »Burn The Night« in glavni magnet, ki zagotavlja njegovo vrhunsko prepričljivost. In kaj sedaj? Kako izpeljati novi album brez njegovega vokala. Na sceno stopa Jordan Jacobs, ki je neverjetno dovolj, še bolj neverjetno zbližan s karakteristikami Caleovega vokalnega performansa na studijskem prvencu. Riot City so s tem prerasli iz kvarteta v kvintet. Savy se po novem tako lahko osredotoča izključno na delo svoje kitare, Jacobs pa je garant ekspresivne neusahljivosti, ki je tako brezmadežno prenesena oziroma najmanj zadržana tudi na »Electric Elite«.

Ta se odpira invazivno, kot se je odpiral kakšen »Thundersteel« album legendarnih Riot leta 1987. S podobno vrtoglavo in rušilno ihto ter adrenalinsko naglico, ki pozna le hitrost, hitrost in hitrost. Nezadržno hitenje pred katerim se lomi in ruši vse! Vse kar pride naproti. Prav tako v produkcijskem smislu. Album prenaša mračno zvočnost predhodnika, čeprav je tokratna produkcija le kanček svetlejša in ‘preciznejša’, kar pomeni da je koprena ‘sladke punk garažnosti’ s prvenca pravzaprav na nasledniku večinoma izginila. Kanonada izjemnih kitarskih fraz, ki se netijo druga za drugo preko albuma, vas popelje v neusahljivi požar strastne heavy metalske gorečnosti mladeničev polnih neizživetih ambicij ter velike želje po dokazovanju. Strasti in žar pristopanja so ogreti do vrelišča!

Že res, da Riot City v artističnem smislu ne prinašajo na sceno ničesar novega, a v kolikor igrajo v živo tako, kot odzvanjajo studijski albumi, se jih bodo bali vzeti na svoje turneje prav vsi mednarodno uveljavljeni heavy metal izvajalci. Riot City so skupina, ki s peresno lahkoto ukradejo šov, če so – kot omenjeno, na odru takšni, kot to podaja vsebina obeh studijskih plošč. ‘Trzanje’ preko fraz ne popušča, vratolomno stresanje deljenih solaž oziroma navzkrižni rafali podajanja le-teh s strani obeh kitaristov, ki prav tako zvenijo klasično starošolsko, pa nič manj. Skratka, Riot City tudi na novem albumu »Electric Elite« prenašajo vso neukročeno porogljivost, ki je bila izkazana že na peklensko satanskem maršu prvenca »Burn The Night«. Tokrat novi album kot celota gravitira s svojim težiščem bliže prvinam stare šole ameriškega speed metala, tako da so primerjave z Riot, Liege Lord, pa tudi Helstar in Agent Steel, prej na mestu, kot na prvencu, kjer so se mestoma izdatneje čutile tudi vzporednice s skupinami N.W.O.B.H.M. šole ter Judas Priest. No, a tudi na novem album najdemo vrsto posvetila britanskim botrom heavy metala in to v sklepni, kar deset minutni epski kompoziciji Severed Ties!

Album »Electric Elite« odpira (naravnost z brco v čelo blesavo) triumfalno novo poglavje v zgodovini te mlade, a skrajno ošiljene kanadske zasedbe, ki mora čimprej svojo glasbo prinesti tudi na odre stare evropske celine. Riot City dokazujejo tudi z novim albumom, da gre za ene najbolj prepričljivih posnemovalcev klasičnih dni ameriškega ‘old school speed’ metala, katerim (izmed generacijskih vrstnikov) težko pride še kdo ob bok. Za tiste, ki ste seznanjeni s substanco predhodnika »Burn The Night« novi album »Electric Elite« ne bo več tako presenetljivo hipoma prevzeten, a dejstvo je, da ohranja skupina (na globalni ravni) tudi z novim albumom osupljivi kreativno-energetski zasun, kar ji daje etiketo ene najbolj vroče hrustljavih žemljic metalskega revitalizma ta hip.

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Eye Of The Jaguar (5:00)
2. Beyond The Stars (5:08)
3. Tyrant (5:36)
4. Ghost Of Reality (6:18)
5. Return Of The Force (4:16)
6. Paris Nights (4:43)
7. Lucky Diamond (4:19)
8. Severed Ties (9:56)

Zasedba:
Jordan Jacobs – vokal
Cale Savy – kitara
Roldan Reimer – kitara
Dustin Smith – bas kitara
Chad Vallier – bobni


https://open.spotify.com/album/2MUCVtOUGisrKFRKzCBItz
Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki