Rush: Hold Your Fire

0 14

“”Hold Your Fire” je vrhunec Rush “synth eighties” ere. Po njem so možje pričeli znova revitalizirati rockovski položaj produkcije posameznih instrumentov. Klaviature so se pričele pomikati v ozadje, kitara pa je znova pričela riffovsko “štemati”. “Hold Your Fire” ostaja najbolj dovršen Rush “eighties” era album!”

Založba: PoliGram / Mercury Records
Datum izida: 08.09.1987
Produkcija: Peter Collins & Rush
Dolžina albuma: 50.21 min
Zvrst: Art Rock
Ocena: 10 / 10


“Hold Your Fire” je album, kjer so Rush dosegli zenitno točko svoje “synth” era zvočne in slogovne podobe pisanja glasbe. Fantje so za produkcijskim krmilom obdržali Petra Collinsa in tako na novem albumu ohranili zvok predhodnika “Power Windows”. “Hold Your Fire” je trenutek Rush kariere, kjer so se fantje najbolj približali pop zvoku v svojem glasbenem izrazu, v katerega so skozi osemdeseta, bolj, ali manj posrečeno, vseskozi vpletali modne trende. “Hold Your Fire” je torej album, kjer je Rush na celi črti uspelo najbolj posrečeno integriranje takrat novodobnih pop elementov v bit svojega razumevanja izročila glasbe. Zato to nikakor ni album za ljubitelje “pred-Signals” era zvoka skupine, pa že “Signals” album mu je konkretno oddaljen.

Verjetno vas zanima razlika med “Power Windows” (1985) in “Hold Your Fire” (1987). Slednji album je slekel skladbe do te mere, da lahko zaključimo to, da so se Rush v načinu pisanja najbolj približali šablonskemu pop okvirju: predrefren plus refren (2x zapored), plus srednji instrumentalni del, plus ponovitev refrena. Z drugimi besedami, gre za album, kjer so skladbe motivsko še nadalje okleščene, a po drugi plati so vsi ti motivi toliko bolj jasno definirani in izpostavljeni. Če razpredam še naprej, je to eden najbolj poslušljivih albumov v diskografiji skupine, najlažje osvojljivih in albumov, ki prav nezavedno in povsem spontano zlezejo pod kožo, brez slehernega naprezanja in iskanja načinov njegovega razumevanja (kar je sicer največja neumnost v splošnem). “Hold Your Fire” je neverjetno dinamičen, motivsko in razpoloženjsko visoko pretočen in spremenljiv album.

Rush so torej še kanček bolj poenostavili slog skladanja in tako izrezljane skladbe visoko letečih refrenov, so še bolj pisane na kožo produkciji, ki je Rush fantom takrat ugajala in je za njih v tem obdobju pomenila preizkušeno formulo. Če je “Power Windows” še ohranjal v delčkih eksperimentalno igračkanje v srednjih delih, kot tudi v izhodnih delih skladb, sedaj tudi tega ni več, ali bolje rečeno je ta faktor še detajliran in sofisticiran. Zato je album za nezahtevna ušesa toliko slajši, torej je najbolj popovsko usmerjen Rush art rock album.

“Hold Your Fire” je tudi album, ki je izmed vseh Rush albumov najbolj pozitivno usmerjen. Besedila so znova bolj osebna. V verzih išče Peart in to je rdeča nit vseh skladb, kar se poezije tiče, pomiritev s svetom, sprejemanje sveta kakršen je, potrebo po duhovnem preraščanju in doseganju višjega nivoja samospoznanja, čustvene in duhovne zrelosti ter tovrstne samostojnosti in neodvisnosti. Besedila na “Hold Your Fire” dokazujejo, da so Rush dosegli nek nov, višji nivo zrelosti intelekta lastnega ekspresionizma, ki skombiniran z nadaljnjim minimaliziranjem ročno tehničnih spretnosti skupine, v prid višji definiciji odlične in dovršene melodičnosti novega albuma, funkcionira v vseh pogledih zmagovito in v tem jasno pušča za seboj predhodne tri studijske albume skupine.

Force Ten, kot otvoritveni komad, definira podobo celotne plošče. Če vam steče ta pesm v uho, vam bo stekla celotna “Hold Your Fire” plošča. Je kanček bolj navito orientiran komad, kot se za začetek plošče spodobi. Že s Time Stand Still pa uspejo Rush postreči skladbo, ki je karierni trenutek najuspešnejšega približevanja skupine pop eighties retoriki. Je namreč komad, ki je popolno skomponiran, bolje od tega ne gre in kot tak sodi naravnost na predvajanje na frekvence radijskih valov. Tip hita, ki se ga ne moreš naveličati med poslušanjem. Torej prototip skladbe s potencialom najlepše zimzelenosti. Občutek za popolno melodičnost kompozicije je v njej enkrat več optimalno kapitaliziran in skozi Leejev emotivno sofisticiran pristop popolno okronan. Tej skladbi se v svojih podobah na albumu najlepše približata tudi Mission in Prime Mover. Nekaj več dramatičnosti na albumu si trio privošči v Lock And Key ter Turn The Page, medtem ko Tai Shan predstavlja uspešen poizkus kombiniranja Rush zvoka s klišejskim melosom duha po Kitajski. High Water v zaključku pa, po Tai Shan, potrdi popolno umiritev albuma, ki v nizanju bogate zvočne slike med osnovnimi graditelji Rush zvoka, deluje v skladu z izročilom posebej blagodejno in bi jo lahko uporabljali pri različnih tehnikah sproščanja za zvočno ozadje. Pri tej skladbi stopajo iz kroga v krog vse bolj v ospredje Peartovi bobni v kombinaciji z elektronskimi tolkali, ki prizemljujejo ezoterični moment melosa skladbe, skreiran na (sedaj že dobro znani) zavesi synthesizerjev ozadja.

Srednji instrumentalni deli skladb so okleščeni. V njej največkrat naletimo le na prelivanje kolažev klaviaturske sintetike in Lifesonovih skrajno detajliranih, ostrih echo delay tonov, ki skozi pogosto obešanje po tremelo ročici gradijo povsem preproste motive, kakršni v ničemer ne razdirajo kompaktnosti vodilnih motivov. Lifesonovo doseganje okvirjev, ki jih zahteva podrejen položaj kitare, v smislu produkcijske enakovrednosti do ostalih instrumentov. Terja dodatno naprezanje. Ni vseeno kam, kako in kdaj boš plasiral posamezen ton. Nasploh če si s toni omejen. Minimalizem je modrost in Lifeson na synth era Rush albumih ob upoštevanju tega elementa, nikakor ni le nemi opazovalec, ki ga kolega občasno uporabljata za priboljšek in začimbo, pač pa pomemben gradnik “eighties” Rush zvoka. Te trenutke znova genialno rešetajo elektronska tolkala Neila Pearta, kar dodaja tisto pomembno protiutež, krepi vzdušje in gradi dinamičnost skladb.

“Hold Your Fire” je vrhunec Rush “synth eighties” ere. Po njem so možje pričeli znova revitalizirati rockovski položaj produkcije posameznih instrumentov. Klaviature so se pričele pomikati v ozadje, kitara pa je znova pričela riffovsko “štemati”. “Hold Your Fire” ostaja najbolj dovršen Rush “eighties” era album!

avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Force Ten (4:31)
2. Time Stand Still (5:08)
3. Open Secrets (5:37)
4. Second Nature (4:36)
5. Prime Mover (5:18)
6. Lock And Key (5:09)
7. Mission (5:15)
8. Turn The Page (4:55)
9. Tai Shan (4:15)
10. High Water (5:33)

Zasedba:
Geddy Lee – vokal, bas kitara, bas pedali, synthesizerji
Alex Lifeson – kitara
Neil Peart – bobni, akustična in električna tolkala

GOSTUJOČI GLASBENIKI:
William Faerey Engineering Brass Band – pihala
Andrew Jackman – pihalni aranžmaji
Aimee Mann – spremljevalni vokali (Prime Mover & Time Stand Still)
Steven Margoshes – godalni aranžmaji
Andy Richards – klaviature


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki