Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: Arkan
Založba: Season Of Mist
Izid: year
Trajanje: 59:49
Ocena: 4.9/5
Ste se kdaj vprašali ali gre arabski svet vkup z ekstremnimi metalskimi zvoki in še bolj – kako to konec konca zveni? Po Orphaned Land in Melechesh se takšnih vprašanj več ne pojavlja toliko, prav tako pa je občutek eksotike, če ni lesk metala nič manjši in udaren, vedno dobrodošel. Arkan so navkljub svoji uvrstljivosti v arabsko ligo trdozvočnih eskpertov, zasedba iz Francije, arabske korenine v zasedbi pa ima vsaj bobnar zasedbe, ustanovitelj Foued Moukid, ki izhaja iz Tunizije. Vsem geopolitičnim dejavnikom in nakazanim smernicam pa je plošča Salam vse kaj drugega kot predvidljivi nevsakdanji glasbeni izlet v dežele bližnjega in malce manj bližnjega Orienta, saj so Arkan skupina, ki je v svoji posebnosti navdihnjena predvsem z udarnim in tehnično dovršenim death metalom.
https://www.youtube.com/watch?v=FZIqwvni5Ik
Arkan so v šestem letu svoje eksistence povili tako koherenten in res konkreten izdelek, ki nadaljuje kvalitativno domišljeni niz plošč Hilal in EP-ja Burning Flash. Pa začnimo najprej z zvočno podobo tega res svežega in udarnega izdelka. Salam ali po arabsko mir, je v svoji izjemni barviti zvočni raznolikosti uravnotežen in produkcijsko izjemno dovršen izdelek, vrhunsko piko na i pa je izdelku vdahnil Fredrik Nordström, sicer proslavljen z delom na ploščah skupin In Flames, Septic Flesh in števlnih drugih metalskih prvoligašev. In Arkan izpod njegovih prstov dobijo poleg orientalske black metalske duše še veliko melodične uigranosti, zaradi katere se niti trenutek poslušanja te izjemne plošče ne vleče in vam ne krade volje po poglabljanju v vsebino. Arkan so uspeli na black metalski način pričarati duh pariškega primestja, v katerem vladajo politične, socialne in ekonomske neenakosti ter predsodki, s katerimi se spopada priseljenska srenja, tokrat pa malce bolj neposredno – muslimanska mladina, ki je zavoljo svoje verske pripadnosti po napadu na trgovinska dvojčka leta 2001 še toliko bolj v nemilosti in stigmatizirana. Arkan so zvočni uporniki in govorijo na svoj razpoznavni način o tem, da smo vsi pravzaprav eno samo bitje, ki se ne bi smelo deliti glede na spol, raso, versko pripadnost ali etnično identiteto. In to izpevajo lirično v skladbah, ki odražajo sanje, hrepenenje, zoperstavljanje brutalni nadvladi, socialno ozaveščeni kot so pa brez dlake na jeziku pokažejo tudi na slepe stranpoti te sodobne družbe modernih nestrpnežev. In Arkan so poleg vsega tudi skupina s hrbtenico!
Orientalski prizven ni sam sebi v namen, glasbene korenine tokratnega izleta v neznano pa se dopolnjuje s slutnjo maroške ter tunizijske puščavniške duše, poleg tega pa izpovedujejo lahko dušo celotne druge generacije imigrantske srenje v evropskem popku preštevilnih možnosti. In ta moderni razviti svet je represor, svetovni policaj, obrobja metropol pa novodobni geti, v katerih je luči možnosti ter priložnosti bore malo. In to je morje idej, iz katerega zajemajo mladi kreativni umi, ki tvori heksagram skupine Arkan. Ena bolj opaznih točk, poleg igrive ritmike, melodičnih naravnih vstavkov ter lahkotnosti modernizirane metalske arabeske, je nedvomno kristalno jasni in opojni glas pevke Sarah Layssac, ki postavlja okusno diametralno nasprotje trdi in udarni temnozvočni distorzirani dialektiki tradicionalnih inštrumentov in običajnega arsenala novodobnega metala. Dialektika trdega in mehkega preveva celotno ploščo Salam, človeška topla duša pa daje temu death metalskemu briljantu občutek suspenza, v gorišču katerega izgoreva iz sekunde v sekundo vaša morebitna nastrojenost proti etnu in drugačnim vizijam ritma in melodije.
https://www.youtube.com/watch?v=orE8kU30vGs
Salam je plošča, ki vas prevzame in očara, sami pa se zlahka postavite v kožo protagonistov, ki v svoji poti osvobajanja vseh spon brezizhodnosti zapadajo v stanje popolnega besa in gneva. Vsemu navkljub ohranijo ponos in z dvignjeno glavo jasno in glasno izpovedujejo svoje korenine, zaradi katerih jih svet sodi kot drugačne. In to je miselna premisa, ki preveva celoto plošče – od skladbe Origins pa do sklepnega izzvena Amaloun Jadid II. Pri prvi vas takoj razsvetli glasbeno stanje v organizmu skupine Arkan. Poleg akustično resonantnega zvoka ouda se v kompaktno celoto prelijejo tudi brutalno grmeče in z občutkom za glasbeno ustvarjanje več kot prepojene električne kitare, pohvaliti pa, poleg prečudovitega aranžmaja, velja tudi izjemni vokal grlenega oratorja Florenta Jannierja. Med bolj jeznimi drobci te iskrene plošče so izbruhi skladb, kot so Inner Slaves in Deus Vult (na slednji se poleg Arkanov okusno uigrano priključi še pevec skupine Orphaned Land Kobi Farhi), a Arkan ohranijo nujni občutek za ravnovesje ter se zavestno odrekajo grmečemu destruktivizmu zato, da bi bila celota lepša in niti malce ne preveč nakičena. Zaradi tega je let po prekatih tega gorečega srca res izjemen in prijeten, Arkan pa se klešejo v podzavest kot skupina, na katero velja biti še kaj več kot le bežno pozoren!
Recenzija je nastala v sodelovanju RockLine in Rock Hard Slovenija.
Zasedba
Foued Moukid – bobni, tolkala, bendir, tarabuka, table, cajon
Florent Jannier – grovli
Samir Ramila – bas
Mus Elkamal – električna in akustična kitara, oud
Sarah Layssac – čisti vokali
Abderrahmane Abdallahoum – kitara, oud, mandolina, bazuki, klaviature, vokal
Gostujoči glasbenik:
Kobi Farhi – vokal na skladbi Deus Vult
Produkcija
Fredrik Nordström
Seznam skladb
1. Origins
2. Inner Slaves
3. Deus Vult
4. Blind Devotion
5. Jerusalem – Sufferopolis
6. Beyond Sacred Rules
7. Common Ground
8. Sweet Opium
9. Salam
10. Call From Within
11. Lightened Heart
12. The Eight Doors of Jannah
13. Amaloun Jadid II
