Samo Šalamon & Howard Levy : Peaks Of Light

0 54

“Šalamon in Levy sta posegla z edinstveno fuzijo dveh glasbenih svetov, ki je refleksija enakovredne ekspresije obeh instrumentov, kot tudi obeh glasbenih genijev, ki sta podpisana pod ta album. Obenem je »Peaks Of Light« absolutni glasbeni posebnež. Neponovljiv, enkraten in edinstven.”

Založba: Samo Records
Leto izida: 2018
Produkcija: Darko Kukovič – Kuki
Dolžina albuma: 46:49
Ocena: 9.0 / 10

Samo Šalamon velja za enega najbolj vročih jazzovskih glasbenikov ta hip. Vsestransko obtesani kitarist in glasbenik ostaja nenehno kreativen, poln ambicij in velikih idej, s katerim izziva taisto kreativnost. Plodoviti umetnik se lahko s svojim avtorstvom letno podpiše tudi na več albumov. Tako je v letošnjem januarju izdal skupni album z ameriškim inovatorjem igranja ustne harmonike, Howardom Levyjem, čislanim mojstrom svoje obrti, dobitnikom več Grammyjev, ki je v dolgoživi karieri nudil svoje usluge tudi takšnim izvajalcem, kot so med drugim: Bobby McFerrin, Donald Fagen, Dolly Parton, Paquito D’Rivera, Paul Simon in Rabih Abou-Khali. Za utelesitev skupne glasben ideje sta Levy in Šalamon izbrala Maribor, kjer sta v lanskem maju v celoti posnela skupni studijski dosežek, to je album »Peaks Of Light«.

Dva glasbenika, dva svetova, dva različna instrumenta, dve reakciji in dva povsem različna karakterja v ubranih potezah glasbene ekspresije. Čeprav je album zelo preprosto zasnovan in pristopa v viziji zelo minimalistično, je obtežen z izredno sporočilnostjo! Vsekakor leži ključ v šegavi veselo igri, za katero stojijo prešerne širjave improvizacije obeh mojstrov. Album prehaja od momentov, ki so zahtevnejši, do silno pretočnih in hitro osvojljivih trenutkov, obenem pa v občem nagovarja poslušalca povsem nepretenciozno. Elementa absolutne svoboščine v glasbeni ekspresiji, kar je nujno, ko govorimo o dobri jazz glasbi, albumu nikakor ne primanjkuje.  Produkcija poseže z vrhunsko organsko zvočno sliko, kjer je koncertni utrip studia, z njim vred pa vse strasti in emocije obeh glasbenih akterjev, na moč pristno prenesen na zvočni nosilec. To je album odigran zelo pretanjeno in mehko. Poseduje organsko zvočnost naravnega preliva zvočnih pastel ustne harmonike in kitare.

Obenem se glasbenika izredno dobro sporazumevata, zaznavata,  bereta. Kilometrine in izkušnje Levyja so izjemne in neverjetno je koliko različnih obrazov razkaže ta velemojster igranja ustne harmonike na tem albumu. Naš Samo deluje večkrat v vlogi potrpežljivega spremljevalca, opazovalca, ki vestno drži skladbe skupaj. V nekaterih linijah se instrumenta lovita med seboj do točke, ko pričneta, vsak s svojim instrumentom, podvajati določen motiv, vendar v tem nikakor ne vztrajata, pač pa tudi te trenutke presežeta tako, da tudi v teh momentih kaj hitro rada posežeta po višjih sferah improvizacijske igre. Vendar nikdar ne pretiravata. Album je vseskozi zelo poslušljiv. Vselej se s trenutkov solističnega avanturizma, oba glasbenika spretno vračata nazaj v kompaktno in otipljivo substanco vodilnega motiva, s čemer navadno tudi skleneta posamezne točke.   

Album nagovarja v žaru prelepe dostopnosti. Nosi momente, ki zahtevajo nekoliko »debelejšo kožo«, je pa izredno dobro uravnovešen s trenutki, ki so senzitivni, umirjeni in tudi izrazito melodično zabeljeni, kot je to denimo mistična Sleepy Burja in v nadaljevanju Riding the Urban Range. Moment šegavosti v skladbi Para Para je silno dobrodošla poteza dinamičnega razgibanja samega albuma. Chaplin Walk je razrahljana burka z blago kopreno kabareta. Čeprav je Levy kanček v ospredju s svojim »orgličarjenjem« na albumu, je Šalamon še kako dejaven s svojimi momenti improvizacije na kitari. Prvikrat osupne z briljantno solažo močnega karakterja v drugem delu skladbe Barren, s podobnim pristopom nagovori kasneje tudi v Riding the Urban Range. Trenutkov free jazza, s katerim se Samo še kako rad pajdaši, to pot pravzaprav ni, mimobežno nemara v uvodnem delu skladbe Our Time, pa  zaključni del skladbe Freeze, ki sklene album. Integralna kompozicija je trodelna The Harmonica Suite, z improvizacijsko izdatneje razgibanim srednjim delom, medtem ko v tretjem delu oba glasbenika skladbo senzibilno umirita, ji vdahneta moment mistike, sam dialog obeh instrumentov, pa bi lahko bil uporabljen tudi v glasbeni podlagi za film.

Album poseduje tudi intuitivni dotik, ki zahteva torej omenjeno filigransko mehkobo in pretanjeno čutnost, obenem pa veliko glasbeno spravljivost obeh glasbenikov, če ne kar izredno izvedbeno ubranost dveh glasbenih svetov. Šalamon in Levy sta posegla z edinstveno fuzijo dveh glasbenih svetov, ki je refleksija enakovredne ekspresije obeh instrumentov, kot tudi obeh glasbenih genijev, ki sta podpisana pod ta album. Obenem je »Peaks Of Light« absolutni glasbeni posebnež. Neponovljiv, enkraten in edinstven.

Zanimivo bo spremljati s čim vse nas bo Samo v prihodnje še tako prijetno presenečal in nagrajeval. Potez idejne drznosti mu ne primanjkuje! »Peaks Of Light« je le eden izmed postankov na tej Samovi fascinantni glasbeni avanturi.

avtor: Aleš Podbrežnik


Seznam skladb:
1. Devil’s Darling (03:02)
2. Chaplin Walks (05:50)
3. Barren (04:54)
4. Sleepy Burja (06:02)
5. Our Tune (04:16)
6. Riding the Urban Range (06:16)
7. Para Para (04:08)
8. The Harmonica Suite – Part I (02:46)
9. The Harmonica Suite – Part II (03:12)
10. The Harmonica Suite – Part III (03:38)
11. Freeze (03:42)

Zasedba:
Howard Levy – ustna harmonika
Samo Šalamon – akustična & električna kitara

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X