Siddharta : Nomadi

0 133

“Siddharta so skozi leta postali izredni mojstri svoje obrti. Izredno dobro poznajo veščino obvladovanja lastne glasbene nomenklature. Svojo glasbeno recepturo venomer izjemno dobro prepakirajo in znova servirajo tako, da deluje vsa stvar sveže in neverjetno okusno. Tokrat je novi album v tem oziru izredno konsistenten in privlačen, saj komadi v grabežljivosti kar tekmujejo med seboj, kdo bo komu prevzel pozornost.”

Založba: Nika Records
Datum izida: 14.09.2018
Produkcija: Dejan Radičevič
Dolžina albuma: 43:05
Ocena: 9.0 / 10
Kupi album!


Nova Siddharta. »Vseslovenski ljudski bend«. Ni kaj. Tokrat se gredo nomade. In plata je znova dobra. Pravzaprav so Siddharta skozi leta postali izredni mojstri svoje obrti. Izredno dobro poznajo veščino obvladovanja lastne glasbene nomenklature. Svojo glasbeno recepturo venomer izjemno dobro prepakirajo in znova servirajo tako, da deluje vsa stvar sveže in neverjetno okusno.

Novi album »Nomadi« dostavlja za razliko od predhodnikov »Ultra« in »Infra«, pa tudi, po letih že kar konkretno oddaljenega»VI«, niz enakovredno poslušljivih skladb. Glede na pompoznost, ki že pregovorno stoji za imenom Siddharta, so to pot fantje spravili nekaj rockovskih himen, med katerimi v doseganju muzikalične nalezljivosti ni posebnih nihanj, pač pa učinkujejo enakovredno in vzdržujejo na albumu komponistične vrline skupine, na visokem nivoju. Zato je album, ob primerjavi z vsemi tremi predhodniki, v tem oziru bolj konsistenten. Vsekakor drugačen, čeprav Siddharta na njem ne preizkušajo nikakršnih novosti, ali še neodkritih glasbenih obzorij. Uvodni  Halo nomadi, zavoljo vtkane doze sempliranja, ki mestoma izstopa v aranžmaju, še najbolj diši po tem, da mu pripneš manjši zaznamek eksperimentiranja. Gre tudi za najbolj nasršen komad albuma, kjer Tomija kasneje na albumu na nobeni izmed točk, tako ognjevito vokalno ne »trga«.

Siddharta znova izredno spretno žonglirajo med rock’n’rollom in popom. Znova izredno spretno združuje oboje skupaj. Zato znova v polnosti sije osebni dosje glasbenih strasti in emocij skupine, kjer ne manjka izjemne bombastične nalezljivosti in pomp teatra, ki mu je enkrat več spretno in znova dodan sentiment melanholije in večnega hrepenenja. Natanko, to, kar pravi ljubitelji skupine pri Siddharti vedno (znova) iščejo. A.M.L.P. je skladba, ki bi lahko bila uvrščena na kateregakoli izmed prvih treh albumov skupine. Lovi rotacijo na lestvicah in predstavlja hit, ki pa je dejansko glede na preostali material albuma, še najmanj zanimiv komad albuma, ker smo tak tip hit komponiranja pri Siddharti, nekoč že preizkusili v več variacijah, le pod drugimi naslovi.

Standard vsakega Siddhartina albuma je seveda dobra produkcija. Tudi »Nomadi« v tem niti malo ne razočara. Zvočna krajina albuma je znova spretno izkoriščena in pretanjeno zapolnjena. Klaviature se tokrat osredotočajo izdatneje na rabo sintetizatorskih zaves zvoka osemdesetih, kar je opazno že v uvodni Halo nomadi. Polaganje teh zvočnih plasti v aranžmaje, krepi kontrastno fraziranje kitar in tako poglablja oziroma dviguje samo teatralnost izdelka oziroma njegov drama moment. Album razvija na trenutke znova nekaj izredno popadljivih in grabežljivih visoko atmosferičnih stanj.

Favoritov je kar nekaj na albumu.Izbor favoritov pripada tokrat vsakemu posamezniku. Kot povedano. Komadi so namreč kakovostno enakovredni. »Nomadi« je zato posledično izredno koherenten, kompakten ter konsistenten izdelek. Siddharta ostajajo veliki stilisti v režiji komponiranja. V skladbi Jaz stopa v ospredje, zlasti v kitici, posebna barva Tomijevega glasu, ki odstopa od vse preostale vokalne interpretacije na albumu. Na prvi posluh deluje, kot da bi Siddharta integrirali v kitici te skladbe posebnega gosta na vokalu. A je to pravzaprav kar Tomi, ki z barvo in pristopom potencira občutek ega (v sozvočju s sporočilom verzov skladbe Jaz). Ta skladba dosega posebno razpoloženjsko dualnost, prav zavoljo Tomijeve vokalne karizme in tiste vokalne nalezljivosti, ki mu je bila položena v zibelko. Jaz je komad, kot da bi bil izgubljen iz časa snemanja albuma “Saga” (2009). V refrenu komada Kripto, je produkcija vokala opremljena tako, da intenzivira (poudarja) občutek, da se poslušalec dejansko » v živo« najde z »angeli v raju« (glej verz pesmi). To samo poudarja kako daleč so Siddharta zrelostno prignali svojo glasbeno obrt oziroma samonikli izpovedni artizem.

Bolj, ko gre album proti koncu, z večjo artistično finomehaniko grabi in prijemlje. Zaključna kombinacija dveh izjemno lepih komadov Blizu in Vzhod je naravnost zmagovita. V Blizu stopa v središče pozornosti Tomijeva emotivna in strastna vokalna predstava, ki zlasti v eksplozivnem finalnem krešendu, poslušalca dobesedno zmrazi. Tej sledi kontrastni atmosferični »razbremenilnik« v buditeljski Vzhod, ki je nastavljena na sam rep albuma. »Žuboreča« pozitivno nastavljena Vzhod, torej sklene album. A z nepričakovanim, nasršenim preskokom v povampirjeni izhodni kitarski rif, kar vrne konec albuma pravzaprav na njegov začetek.  Enostavno. Pusti te »lačnega« srkanja takšnih občutij in zato mu z lahkoto »dovoliš« novo rotacijo v CD predvajalniku!

V evolutivnem smislu same glasbene usmeritve skupine, ne prinaša album »Nomadi« prav nič presunljivo posebnega. Ohranja kakovostno konstanto. Bend še naprej na moč učinkovito neguje in krepi tisto v čemer je najmočnejši. Svoj izrazni in samonikli alter pop rock artizem, ki predstavlja v slovenskem glasbenem rock prostoru preverjeni »gorski masiv«.  Tam Siddharta ostaja tudi z »Nomadi« še naprej čvrsto osedlana. Preverjeno sledi art principom, ki v režiji kvinteta preverjeno vžigajo.  Siddharta bivajo, kot zreli esteti, z »Nomadi« še naprej modro v zavetju glasbene recepture, ki jo pač obvladajo. Brez eksperimentiranja in odklonov temeljne glasbene usmeritve.  Nov zbir, tokrat res serije izredno poslušljivih komadov, kar postavlja artistično izpovedni domet albuma, nad predhodnika  »Ultra« in »Infra«. Siddharta ostajajo z »Nomadi« pač mojstri svoje obrti. Album dostavlja natanko to kar znajo in zmorejo le oni. Zato je to album, ki bo pisan na kožo njihovim oboževalcem. Nove skladbe se bodo odlično vezale tudi na železni repertoar koncertov skupine. Sicer so Siddharta »ziheraši«, a zreli »ziheraši«, kar pa pride s kilometrino. In tokrat se jim je vse to znanje, izkušnje in modrost, še posebej uspešno sestavili v izredno dopadljiv in prelep nov studijski konglomerat. Z njim ohranja Siddharta še naprej primat glavnih rock in pop zastavonoš slovenskega glasbenega mainstreama.

avtor: Aleš Podbrežnik


Setlista:
1. Halo nomadi
2. A.M.L.P.
3. Lej lej lej
4. Moderne dame
5. Jaz
6. Medrevesa
7. Kripto
8. Matador
9. Blizu
10. Vzhod

Zasedba:
Tomi M. – vokal, kitara, spremljevalni vokal
Primož B. – kitara
Tomaž O.R. – klaviature, programiranje
Jani H. – bas kitara, programiranje
Boštjan M. – bobni, tolkala

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X