Sinner : Santa Muerte

0 99

“Album je znova dober, soliden in kakovosten. A brez slehernih presežkov. Torej nič posebnega. Navkljub deviacijam, ki se jih je Mat Sinner lotil z integracijo ženskega vokala, dodatnih gostov ter bolj razgibano žanrsko stilizacijo določenih kompozicij. “

Založba: AFM Records
Datum izida: 13.09.2019
Dolžina albuma: 57.38 min
Produkcija: Mat Sinner
Zvrst: Hard Rock
Ocena: 7.5 /10


Mattias Lasch, natančneje Mat Sinner, je s svojo dolgoživo heavy metal in hard rock institucijo Sinner sam po sebi vrsta ikone klasičnega šole nemškega metala. Mož drži s svoj aktivnostjo pri življenju lep del utripa distorziranih glasbenih učinkovanj in učinkovin. Ob matični skupini, s kaero bo v kratkem praznoval reci in piši 40. let delovanja,  je v karieri pomagal mnogim skupina pri preboju, v produkciji, nadalje leta 1998 soustanovil Primal Fear, zagnal komercialno neverjetno uspešen projekt Rock Meets Classics, sicer pa igra za nemške »posnemovalce Whitesnake« imenovane Voodoo Circle in je del spremljevalne ekipe Jorna Landeja. Zasedba Sinner ostaja tako za tega glasbenika vrsta češnjice na torti, ki se je loteva, dejansko striktno za svoj lastni užitek, saj ime Sinner ne raste ravno na vsakem drevesu, zato je jasno da Matu ne bo prineslo nikdar želenega žvenketa. Za to skrbijo, kot omenjeno, pač njegovi drugi projekti.

Zadnja leta so namreč Sinner izdali lepo bero novih albumov, ki pa roko na srce ne prinašajo nič novega. Tam nekje od izdaje albumov »End Of Sanctuary« (2001) in »There Will Be Execution« (2003), Sinner dejansko v ustvarjalnem oziru niso več zanimivi, pač pa jezdijo v špuri zakoličene recepture glasbenega ustvarjanja po nareku slečenega heavy rocka, ki rezultira v enoličnih glasbenih izdelkih.

 Navkljub temu, da Sinner nikdar niso posegli po posebni komercialni uspešnosti ali obči prepoznavnosti, pa vseeno Mat ne more iz svoje menedžerske kože.  Mož  se z gotovosjo zaveda, da je »prevetritev« na nek način nujna. Zato je vpoklical v vrste Sinner pevko. Da pravilno berete. Po novem vršita funkcijo glavnih vokalistov Mat Sinner in Giorgia Colleluori, nadalje se kot posebna gosta vključujeta z vokaloma na album Ronnie Romero (CoreLeoni, Rainbow) ter Ricky Warwick (Black Star Riders), za »bluesy« kitarsko solažo v skladbi Death Letter pa poskrbi Matov Primal Frear pobratim Magnus Karlsson.

No, Sinner to pot kupčujejo z večjimi slogovnimi preskoki med skladbami, kot je šlo pričakovati. Že otvoritvena skladba Shine On z odlično vokalno eksekucijo pevke Giorgie Colluleori, prinaša sicer up, da bo album metalsko navit in nasršen ter da imamo pred seboj po dolgem času Sinner s produkcijo in zvokom bliže albumu »The Nature Of Evil«, vendar pa je ta up kaj kmalu ugonobljen v nadaljevanju z zabavnim rockerjem Fiesta Y Copas (Čilenec Ronnie Romero poskrbi za španske verze v mid -eight pasaži). Od tu dalje se namreč album znova ustali v preverjenih trikih stare šole vplivov Thin Lizzy, prvinskosti Priest in AC/DC rifov, a obenem tudi koketiranju z bluesom, celo delta bluesom (Death Letter) ter southern rockom (Misty Mountain). V kanček bolj našpičenem rockerju Last Exit Hell, prinaša Giorgia v duetu z Sinnerjem, celo nekaj vokalne karizme, primerljive z Doro Pesch. What Went Wrong z Warwickom na vokalu lahko označimo kot še eno posvetilo Mata Sinnerja legendarnim Thin Lizzy in hecno dovolj, niti Lucky 13 Craving ter The Ballad Of Jack, ne odstopajo niti za ped od tega. Čeprav je Death Letter Sinnerjev pogumni eksperiment in poklon bluesu, so izvirniki časov blues pionirstva tako močni v pristnosti svojega izročila, da je moč razumeti pogrevanje juhe z Death Letter, kot absolutnega kradljivca časa na tem albumu (podobna ugotovitev velja za Misty Mountain). Proti koncu prinaša na album hvaležno nekaj več metalske togotnosti mračna The Wolf.

Giorgia se je izkazala za izvrstno pevko in je dejansko, ob Naumannovih nezlomljivih solažah, eden glavnih magnetov na novem albumu. Album je pretežno lahkotno rockerski, žurerski in vzbuja vesela ter radoživa občutja. Kakorkoli obračaš, je Mat s kompanijo preveč izkušen, da bi naredil karkoli, kar v kompozicijskem in produkcijskem oziru ne bi bilo kredibilno in suvereno. Album je znova dober, soliden in kakovosten. A brez slehernih presežkov. Torej nič posebnega. Navkljub deviacijam, ki se jih je Mat Sinner lotil z integracijo ženskega vokala, dodatnih gostov ter bolj razgibano žanrsko stilizacijo določenih kompozicij.  Dolgoletni ljubitelji skupine, da prav tisti, ki spremljate Sinner še iz osemdesetih, boste povsem zadovoljni in potešeni tudi s »Santa Muerte«. Vsi »okuženi«  z magijo nepozabnega »The Nature Of Evil« albuma, pa z njim ne izgubljajte časa. In ne pozabite. Album je znova (vsaj za petnajst minut) predolg.

Skladbe:
1. Shine On
2. Fiesta Y Copas (ft. Ronnie Romero)
3. Santa Muerte
4. Last Exit Hell
5. What Went Wrong (ft. Ricky Warwick)
6. Lucky 13
7. Death Letter (ft. Magnus Karlsson)
8. Craving
9. The Wolf
10. Misty Mountain
11. The Ballad Of Jack
12. Stormy Night
13. Sorry

Zasedba:
Mat Sinner – vokal, bas kitara
Giorgia Colleluori – vokal
Alex Scholpp – kitara
Tom Naumann – kitara
Markus Kullmann – bobni

Gostujoči glasbeniki:
Ronnie Romero – vokal na skladbi št. 2
Ricky Warwick – vokal na skladbi št. 5
Magnus Karlsson – kitarski solo na skladbi št. 7
Neil Witchard – spremljevalni vokal
Sascha Krebs – spremljevalni vokal


Sinner – Fiesta Y Copas (uradni video)
Sinner – Last Exit Hell (uradni video)
Sinner – Santa Muerte

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X