Dark Tranquillity (predskupini: Moonspell & Hiraes)
sobota, 19. 4. 2025, od 19.15 h do 23.10 h
Ljubljana / Kino Šiška / Slovenija
Predvelikonočni sobotni večer je tokrat Kino Šiška oblekel v pretežno melodično death metalske barve – črne kakopak. Pretežno, ker Moonspell ravno ne pašejo v ta predalček. Kljub kar lepi napolnjenosti dvorane, žal koncert ni bil razprodan, za kar je mogoče kriv tudi metalski večer v sklopu Ortofesta. Ravno dolgoživost obeh glavnih nosilcev večera, pa je kljub temu v Šiško pripeljalo obiskovalce prav vseh generacij in tudi iz sosednjih držav.
Žal so naju delovne obveznosti zadržale tako dolgo, da sva zamudila nastop Nemcov Hiraes. Gre za mlado skupino, ki je v pol ure predstavljala predvsem svoj lani izdani album Dormant, a so po pričevanju obiskovalcev pustili mlačen okus, še posebej pevka Britta Görtz, ki je pred leti navduševala v skupini Cripper.
Moonspell veljajo za ene od pionirjev gothic metala in definitivno številko ena portugalske metalske scene nasploh. Skupina namreč deluje že več kot tri desetletja, v tem času so izdali 12 studijskih albumov, njihov debitantski, Wolfheart, pa prav letos obeležuje 30. letnico. Tem številkam primerno, so se Portugalci v Kino Šiška poklonili svojim oboževalcem in se v dobri uri sprehodili čez dobršenj del svoje diskografije.
Začetku z dvojcem iz njihovega drugega albuma Irreligious je sledil Common Prayers, edini odigrani komad iz aktualnega albuma Hermitage. Vodja zasedbe in frontman Fernando Ribeiro je skupino mojstrsko vodil skozi nastop in držal dvorano v navdušenju. Skupini se pozna uigranost, saj z izjemo bobnarja Huga Ribeira (ne, ni v žlahti s Fernandom), ki se je Moonspell pridružil 2020, preostali člani muzicirajo skupaj že več kot 20 let, Fernando in klaviaturist Pedro Paixão pa že od samega začetka. Prav Pedro se je sredi koncerta za dva komada tudi poslovil od svojih “orgel” in si oprtal električno kitaro ter se v prvih “bojnih” vrstah pridružil Airesu na basu in Ricardu na kitari.
Čeprav so Moonspell pri nas predvsem koncertirali v sklopu Metalcamp in Metaldays festivalov, pa je bil ta nastop prav sveža popestritev ljubljanskega koncertnega dogajanja. Otožni ritmi in melodije, ki so na najbolj nežnih delih že mejile na zvok Depeche Mode, pa do udarnih ritmov Alma Mater, vsekakor dokazujejo, da Moonspell po vsem tem času, še vedno vedo, kako se stvarem streže.
Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, so iz primordialne juhe, ki se je kuhala v drugem največjem švedskem mestu, Göteborgu, prilezla tri imena, ki so močno zaznamovala metalsko sceno in predvsem ustvarila novo metalsko zvrst – melodični death metal. To so bili At the Gates, In Flames ter headlinerji sobotnega večera, Dark Tranquillity. Predvsem pri slednjih dveh, je obstajalo več menjav članov – Anders Friden je bil pravzaprav prvi pevec Dark Tranquillity in Mikael Stanne In Flames. Leta 1993, po izzidu prvenca Dark Tranquillity Skydancer, pa je Friden zapustil skupino, Stanne pa je poprijel za mikrofon. Skupino je v obdobju pred desetimi leti pretreslo ogromno kadrovskih menjav, tako da Stanne ostaja edini ustanovni član.
Kako se ti pomlajeni Dark Tranquillity izkažejo v praksi? Odlično. Sicer so se Švedi v prejšnjem letu že predstavili slovenski publiki na festivalu Tolminator, a skupina pod Stannejevo taktirko ne kaže pešanja. Pravijo, da moraš voditi z zgledom in ravno njemu težko očitaš pomanjkanje le-tega. Ne samo da že četrto desetlje krmari svojo primarno skupino – v zadnjih letih je prevzel še vokale v The Halo Effect – melodeath skupini, ki jo tvori skupaj s svojimi mladinskimi prijatelji iz obdobja nastanka teh skupin, ter gotičarskimi Cemetery Skyline, ki so z debijem prav tako osvojili srca mnogih ljubiteljev otožne glasbe širom sveta. Vse to pa kaže tudi na njegovo vsestranskost, saj mu menjava death metalskih vokalov za čiste, ne predstavlja prav nobenih težav.
In tako je bilo tudi v soboto v Šiški. Vokal suveren, tako rjoveči kot čisti, prav tako komunikacija z občinstvom in bandom. Za hrbtom mu je atmosferične vložke dodajal Martin Brändström, edini kolega v skupini iz divjih ’90ih, ko so skupaj ustvarjali zvok, ki je definiral njihovo vizijo melodičnega death metala. Kitarski dvojec Reinholdz in Karmark je deloval uigrano a tudi kontrastno – medtem ko je Reinholdz z mračnimi pogledi deloval bolj “tr00 metalsko” , pa je Danec, ki se je skupini pridružil komaj lani, s stalnimi nasmehi konkuriral Stanneju in skrbel za dobro voljo! Nilsson na bobnih in Jansson na basu jim nista ostala dolžna in sta odigrala koncert kot se le korektno da.
Uro in pol dolg koncert je bil pričakovano posvečen predvsem predstavitvi novega albuma Endtime signals, a so se presentljivo na seznamu odigranih, kar po štiri skladbe znašle iz leta 2002 izdanega albuma Damage Done. in 2007 izdanega Fiction. Dobra obiskanost in sodelovanje publike, pa je dokaz, da niti Moonspell niti Dark Tranquillity še niso za staro šaro.
Avtor: Jerneja Jerak Videc & Sebastijan Videc
Fotografije: Sebastijan Videc
Moonspell
Dark Tranquility
