Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Weller, Paul
Založba: Universal Music Group
Izid: year
Trajanje: 43:30
Ocena: 5/5
Paul Weller je izjemen umetnik. Že pred tridesetimi leti je tresel vrhove lestvic, da se je bliskalo. Boter mod revivala se nikdar ni oziral nazaj po svoji prehojeni glasbeni poti, ali ždel na lovorikah slave in se kitil z njimi tako, da bi poizkušal ustvariti identičen kalup za naslednik tistega albuma, ki je zanj komercialno vžgal. Ne. Značilnost tega umetnika je nenehno postavljanje novih artističnih izzivov in pretakanje njegove osnovne glasbene esence v podobo in formo mnogih glasbenih refleksij, ki jih zna in razume podati le on sam ter tako svojo zvesto bazo poslušalcev vseskozi presenečati. Seveda v Wellerjevem primeru vselej v pozitivnem smislu.
»Sonik Kicks« je album, kjer je Weller popolnoma zabredel v psihadelijo totalne zvočne manipulacije! Vklapljanje zvočnih vzorcev, hipnotičnih zvočnih zank, vse to pa je zgostil z vgradnjo starošolskih klaviatur od Hammond orgel do starega dobrega melotrona, dodal je celo rabo mooga.
Na albumu sodeluje z Wellerjem tako, kot vselej, znova serija izrednih glasbenikov, med katerimi še posebej izstopata kitarista vzeta iz same špice zlate dobe Brit popa. To sta Noel Gallagher (Oais) in Graham Coxon (Blur), kar pa ni prvo njuno sodelovanje z Wellerjem. Spomnimo se albuma »22 Dreams« (2008).
Kontrasti zvočne krajine, ki krasi »Sonik Kicks« so izjemni. Poleg klasične drže starokopitnega Brit »jangle« zvoka električnih, polakustičnih in akustičnih kitar, so tu trivialni, a sunkoviti čvrsto urezani ritmi »snare« boben diktata (večkrat smiselno podloženi z delom tolkal, kot je to v skladbah Drifters ali The Attic), na katerem sloni Wellerjeva tokratna visoko vibrantna atmosferična pustolovščina, sveže dimenzionirane zvočne krajine. »Sonik Kicks« lebdi na nekakšni »space« hipnozi, ki je nasičena z genialno implementacijo staroselskih zvokov melotrona, Hammonda, kot tudi pretkane manipulacije krivenčenja zvočnih zank. Weller si s kompanijo v studiu to pot ne postavlja prav nobenih omejitev, zato je uspel ustvariti tako bogat in poln zvok, ki vseskozi nagrajuje poslušalca tako, da mu ob večkratni rotaciji ploščka v CD predvajalniku odstira vedno nova izkustva, svoje na moč poseben in unikatne art paradigme. »Sonik Kicks« je album, ki leze pod kožo počasi. A ko vžge, bo vžigal za vedno!
Weller znova dokazuje izredno moč vloge vokalnega interpreta. Njegov vokal ostaja dirigent tega albuma. Tudi to pot ohranja značaj posebne konture blizu pečata vokalov Petra Gabriela in Gary Brookerja (Procol Harum). Ta občutek prihaja posebej na površje ob umirjenih točkah, ko se oklenejo vokala okusni aranžmaji godal in zlasti, ko stopi v središče spremljave piano. Takšna je zaključna Be Happy Children, ki prevzame z izrazito svečanim momentom, nalezljivo melodičnostjo, izjemnim duetom med Paulom in njegovo hčerko Leah.
Album zadržuje izdelan Wellerjev sarkastični karakter, ki prvikrat izdatno sili na površje zlasti v prvem hit singlu albuma That Dangerous Age, ki nosi tudi največ pop elementa, zmagovito pa je seveda občevanje Wellerjevega vokala z ženskimi spremljevalnimi vokali v nalezljivem refrenskem napevu. Polne pristno plasiranih in na albumu posebej izstopajočih črno britanskih humoresk, so tudi Kling | Klang, When Your Garden’s Overgrown in Paperchaser.
Največ artističnih izzivov si je Weller to pot postavil v dubovsko zasnovani Study In Blue, kjer se v vokalni duet vključi Wellerjeva žena Hannah. Najdaljša skladba albuma odnese prenese v svoji substanci največ pečanja z nespecifikami Wellerjeve glasbe, ki pa so aranžmajsko uporabljene tako, da si v idealnem odmerku polnega sožitja podajata roko Wellerjev eklektizem in iztočnice omenjenega glasbenega žanra (dub). Zvočne zanke poglabljajo tudi dotik glasbenih smernic značilnih za element trip-hopa (nasneti zvočni vzorec učinkovanja harmonike). To je skladba, ki je sama po sebi vrhunec Wellerjevega eksperimentalizma na novem albumu.
Tu sta mračneje orinetirani Dragonfly in Around the Lake, naloženi na pospešeni ritemski vzorec, njuno jedrnatost pa znova uspeno zgošča odlična kulisa »space« pokrajine mnogoterih zvočnih efektov, ki bi jih lahko brez težav uporabili za sleherni znanstveno fantastični film.
Po tem kar nam dostavlja album »Sonik Kicks«, je Paul Weller, kot izvajalec dosegel izrazno izpovedni status slogovne samoniklosti, s katerim zapolnjuje vrzel, ki se je sprostila ob upokojitvi prvega rock kameleona tega planeta Davida Bowie-ja. Po filigranskem občutku s katerim ustvarja novo glasbeno substanco izjemne večplastne zavese psihadelično kaleidoskopske krajine, pa niso mnogo oddaljene več tudi vzporednice s tovrstno sofisticiranostjo še enega britanskega eksperimentalno razpoloženjskega čudodelnika. To je Damona Albarna. Skratka, da poenostavim. Paul Weller se je s svojim 11. studijskim albumom »zvočnih sunkov« podal na novo, še neosvojeno ozemlje glasbenega izrazoslovja in z njim iztržil pravzaprav vse kar se v takšni situaciji sploh iztržiti da. Zadržal je svoj visoko prepoznaven art značaj in mu dodal novo izpovedno dimenzijo. Zvočno nadgrajena art karizma novega izdelka dokazuje, da za Wellerja ni postanka. Mož se razvija vseskozi in artistično zori. Album »Sonik Kicks« sodi med eno najlepših izdaj v svetu rock n’ rolla za letošnje leto. Ohranja vso eklektičnost, visoko dostopnost, Weller pa obenem na novem izdelku znova učinkovito staplja svoj prepoznavni glasbeni univerzum, s še nepreizkušenimi glasbenimi obzorji in dostavlja na tržišče nov album visoko izzivalnega karakterja, filigransko detajlirane drže.
Zasedba
Paul Weller – vokal, električna kitara, akustična kitara bas kitara, tolkala, bobni, spremljevalni vokal, piano, mellotron, Hammond, Farfisa, Moog
Steve Cradock – električna kitara, akustična kitara bobni, spremljevalni vokal
Andy Crofts – električna kitara, spremljevalni vokal, ksilofon, celeste, vibes, bas kitara, godalni aranžma za skladbi št. 2. in 12.
Noel Gallagher – elekitrčna kitra, akustična kitara, bas kitara
Graham Coxon – električna kitara
Simon Dine – električna kitara
Aziz Ibrahim – akustična kitara
Stan Kybert – programiranje
Simon Dine – zanke, FX, električna godala
Andy Lewis – bas kitara, celeste, vibes, ksilofon
Marco Nelson – bas kitara
Roger Nowell – bas kitara
Charles Rees – tolkala, bobni
David Nack – bobni
Steve Pilgrim – bobni, spremljevalni vokal
Ben Gordelier – bobni
Leah Weller – spremljevalni vokal
Mac Weller – spremljevalni vokal
Hannah Weller – spremljevalni vokal
Sean O’Hagan – godalni aranžma za skladbi št. 4. in 5.
Produkcija
Paul Weller & Simon Dine
Seznam skladb
1. Green
2. The Attic
3. Kling | Klang
4. Sleep of the Serene
5. By the Waters
6. That Dangerous Age
7. Study in Blue
8. Dragonfly
9. When Your Garden’s Overgrown
10. Around the Lake
11. Twilight
12. Drifters
13. Paperchase
14. Be Happy Children
