Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: House Of Shakira
Založba: Melodic Rock Records
Izid: year
Trajanje: 45:39
Ocena: 4.5/5
Dne 26.08.2016, je tiho in brez posebnega pompa izšel skupno osmi studijski album švedskih rockerjev House of Shakira. “Sour Grapes” je torej še en zastopnik čvrsto temeljene in začrtane glasbene vizije, ki ji zvesto sledijo dolgoživi švedski mojstri melodičnorockovske obrti in sicer še od prvenca »Lint« (1997) dalje.
Gre za skupno tretji studijski House Of Shakira album za pevca Andreasa Novaka, ki se je skupini priključil leta 2012, potem ko je tjakaj prispel iz razpadle progresivnometalske formacije Mind’s Eye. Torej, kar prinaša »Sour Grapes« je pravzaprav nadaljevanje glasbene zgodbe s tri leta starejšega predhodnika »Pay To Play« (2013). O tem ni nobenega dvoma. Zanimivo je, da se skupina pri tem ne sramuje razkazati vplivov zasedbe Queen, saj se otvoritvena No Way Out hipoma obregne ob prijeme komponističnega rock pionirstva Queen, kar pa je tudi značilnost zaključka predhodnega albuma s skladbo Same Old Story. Torej sta nekako začetek novega albuma in konec predhodnika v navdahnjenosti ekspresivno tesneje povezana, kot bi normalno pričakovali. Dobrodošlo je to, da je med obema albuma preteklo tri leta in da so ideje, ki so se utelesile na albumu »Sour Grapes« znova dovolj osvežene. Govorimo o svežini znotraj žanra, ki prinaša že v naprej predvidljivost. Tudi tokrat je skupina prevzela funkcijo produkcije albuma v svoje roke. Vendar je material loščila še malo bolj detajlno glede na predhodnik. To je moč občutiti ob bolj zgoščenem zvoku zlasti kitarskih riffov, ki ustvarjajo (z več nasnetimi plastmi kitar) še masivnejši zid nad centralno vokalno figuro ekspresivno močnega Andreasa Novaka. To je tokrat moč trditi celo za harmoniziranje refrenskih napevov z dodatnimi spremljevalnimi vokali, ki zvenijo v produkciji bolj poudarjeno, kot je bilo to moč občutiti na predhodniku »Pay to Play«.
Ker je slog skupine začrtan in House of Shakira od njega ne odstopajo, je pravzaprav iskanje razlik med predhodnikom »Pay to Play« in »Sour Grapes« ekstremno nehvaležno opravilo. Navkljub temu je moč potegniti pod novi izdelek sklepno črto, da je ta kanček bolj razgiban. Predhodnik je deloval nekolik bolj klasično hardrockovsko, se pravi je nagovarjal poslušalca neposredneje in bolj nabrušeno. Na novem albumu je znova izdatneje zaznavna nota večne House of Shakira navdahnjenosti nad legendarnim pionirji AOR glasbe Journey. Več je preizkušanja na novem albumu. Skladbe My Disaster, Sour Grapes, nasploh pa zaključna On The Edge (ena najlepših skladb albuma), se (v sledovih) celo nagibajo k artrockovskemu avanturizmu, zato prinaša novi album občutek, da so se House Of Shakira tokrat spogledovali z glasbenem eksperimentiranjem bolj kot kdaj koli prej v svoji karieri.
Sicer pa House of Shakira prevzemajo to pot znova z nekaj neverjetno spevnimi refreni, ki prinašajo takojšnjo nalezljivost. To sta ob otvoritvenem katalizatorju No Way Out, recimo Trial By Fire ali takoj za njo Waste No Time, medtem ko prinašajo trenutki albuma, kot je skladba Nothing Left ali v drugi polovici skladba Bend of the River več razpoloženjskega, to je epskega drama teater momenta. Prav tako vlada med skladbami gledena predhodni album, večja idejna razgibanost in tudi večja mera preizkušanja različnih ritmičnih ključev, s katerimi so podkovani vodilni motivi. Obenem se lahko nove skladbe pohvalijo z izdatneje strukturiranimi mid-eight pasažami. V njih znova kraljuje Mats s svojo novo serijo izdatno navdahnjenih kitarskih solaž.
House of Sakira prinašajo z novim albumom znova izredno kvaliteten izdelek, kjer dostavlja dodatne plus točke albumski konsistenci vokalni karakter Andreasa Novaka. Ta se je na tretjem albumu povsem sprostil in tako dostavlja, glede na vse tri svoje House of Shakira albume, največ variabilnega pristopanja do vokalnih dolžnostih. Na nekaterih mestih se iskri celo njegova blago soulovsko in bluesovsko raskava barva glasu, ob siceršnji veliki mikavnosti njegove vokalne dominance, ki jo okarakterizira avtoritativno čisto melodično vokalna drža. Onstran ultra-melodične nalezljivosti s katero House of Shakira tudi tokrat v ničemer ne skoparijo, preseneča siceršnja nasršena produkcijska drža kitarskih riffov. Kitarista zadržujeta masten in slečen, neposredno rockovsko utripajoč Gibson Les Paul zvok kitar. Prav naslovna skladba prinaša hipoma vpogled v osnovo glasbene poante skupine. Predstavljajte si, da ti eden od kitaristov prinese v komad riff Zeppelinovske elementarnosti, nanj pa nato vpelje vokalist Journeyevsko melodično spevnost. Tako nekako lahko povzamemo zgodbo o skupini House of Shakira. In novi album ponuja novo prelepo nadaljevanko le te.
House Of Shakira – On the Edge:
Zasedba
Andreas Novak – vokal
Mats Hallstensson – kitara
Anders Lundström – kitara
Basse Blyberg – bas kitara
Martin Larsson – bobni
Produkcija
House Of Shakira
Seznam skladb
01. No Way Out
02. Nothing Left
03. Trial By Fire
04. Waste No Time
05. My Disaster
06. Through It All
07. Bend Of The River
08. Hopeless Case
09. Sour Grapes
10. Stupid Love Song
11. On The Edge
