Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Na lepem prijazni
Založba: Nika Records
Izid: year
Trajanje: 53:58
Ocena: 5/5
NLP ali podaljšano »Na lepem prijazni”, veljajo danes za veterane slovenske rockovske scene. S svojo dejavnostjo so se v svojem prapočelu sicer postavili tja nekam v slovensko alternativno rockovsko podtalje, vendar pa so svoje izrazoslovje že od nekdaj krepko polnili z glasbenimi ekscesi eksperimenta, s katerimi so ustvarjali pestre medžanrske premostitve, kar jih je v artističnem smislu oddaljevalo od ostalih sodobnikov. Tako so od nekdaj koketirali tudi z jazzom ter vzbujali lastnosti avantgardnih glasbenih razgledov. Tisto kar so NLP ustvarili nekoč davno, danes skorajda ni dostopno. Razen v kakšnem glasbenem »antikvariatu«. Leta 1993 je stari material izšel na CDju »What A Time To Make A Fool Of You«, ki je povzel studijski prvenec plus EP. Leta 2005 je izšel album »Potaplja se raj«, bend pa se je takrat preimenoval v NLPM (Na lepem prijazni mutant), potem pa osem let kasneje še album »Tudi če se vrnemo še kdaj«, ki je tudi pomenil labodji spev enega integralnih članov zasedbe, to je Andreja Trobentarja, ki je potem skupino zapustil, tako da je danes od izvirnih članov v ekipi le še kitarist in umetnik Vojko Aleksič.
»Tudi če se vrnemo nazaj« je nekakšne vrste album tranzicije (roko na srce kateri pa ni bil, le artistična sledljivost je nekoliko zakrita, zavoljo velikih časovnih razmikov med NLP izdajami). Na tem albumu se namreč prvič pojavi tudi igralec Ludvik Bagari, ki v svojem razširjenem pripovedovalskem varieteju, prevzema na albumu »Srceder« tako integralno vlogo.
»Srceder« je melodramatski album. Torej. Za njim stoji zgodba, ki jo na moč posrečeno pripoveduje, na trenutke že kar blazni Ludvik Bagari. Ta podoživeto in brez kompromisov preskakuje iz vloge v vlogo, kar realizira mojstrsko in z veliko veščino peresne lahkote. Teater mu je pisan na kožo. Oživljanje strasti in emocij je izjemno in daje albumu »Srceder« edinstven karakter, oziroma bistveno poglablja ta karakter edinstvenosti. Kar slišimo v glasbenem oziru na albumu »Srceder« je (tiho) pričakovana stvar. Sploh za vse, ki poznate predhodne glasbene podvige, te, na slovenski glasbeni sceni, v marsičem »obskurne« skupine. Kdor pozna Ramba Amadeusa, Slovence Buldožer, obvezno je tu treba dodati »besedici« Frank in Zappa. Mimogrede, Činč se vpiše na Srceder s Hammondom (Dracula Blues). Skladba Zarotitveni frape, ki je funk jam bi brez težav sodila na kakšnega od kasnejših Buldožer albumov. Prevratov razpoloženjskih stanj je sicer vsepolno na tem silno ambiciozno zastavljenem konceptu albuma. Sentiment Franka Zappe prikliče na album zlasti slog igranja kitare v skladbi Pot zaklada. Ob vsem tem je treba omeniti jedko otipljivi element alternativnega rocka, ki spremlja album, ostreje pa napadejo NLP z njim že zelo kmalu in sicer s skladbo Žrtev. Ta prinaša nenaden in silno estetski preklop atmosfere v režiji »Sherlock Holmes meets Povratak Odpisanih«, kjer zaživi pravi srhljivi teror velike napetosti, ob katerem bi se zdrznil celo kakšen Edgar Alan Poe (»repriza« se zgodi v nadaljevanju s Tri kraljeve žene). Vsekakor je v širnih improvizacijah moč izluščiti elemente jazza, na drugi strani pa tudi mimobežne obrise kabareta, bend pa se ne izogne niti izletom v polja bluesa (Dracula blues). Skladba Vojna dostavlja še korenitejšo punk coprnijo, medtem ko sklene album romantični epilog, podkovan z dražljivimi reggae ritmi v Ljubila in ubila. Vojskovodja Wolf je v ruski melos zaviti svečano mračni marš medtem, ko oživlja skladba Sveža kri stare dobre čase jazz in funk rock fuzije. Skratka. Preklopi razpoloženj si sledijo na vsakem koraku. V vseh ozirih pa je »Srceder« konec koncev rockovski album. Izredne fuzije in odprtega duha, ki ne priznava ekspresivnega omejevanja. Lahko mu rečemo tudi unikatni art rock izdelek!
»Srceder« je izreden album, v svoji ambicioznosti, ne skriva umetniškega poguma in drznosti. Je glasbeno umetniški presežek za letošnje leto, kar se albumskih izdaj v slovenskem geografskem prostoru tiče. Izdelek izkazuje izreden glasbeni talent akterjev nove postave, kjer sobivajo v izvrstenm dialogu polnokrvnega dopolnjevanja izkušnje, domiselnost in igriva iskrivost. Album bolj slovensko sploh ne more delovati. Je namreč naphan z elementom tragedije, pa tudi črnega, malodane »Alanfordovskega« humorja. Saj veste. Heroj mora biti v slovenski literaturi ali na filmskem platnu na koncu mrtev, ali pa najmanj klavrno obubožan in propadel. Zgodba je bizarna, groteskna, nemalokrat celo absurdna, v vseh dejanjih prelite krvi, ki jo povzroča želja po dobrem zaslužku, ko ponujata srceder različnim strankam Kovač in Angela, pa se alegorično iskri razcefrano stanje duha, amoralnosti in čustvene otopelosti, »moderne« družbe krasnega norega sveta, ki mu sužnjimo.
Ne glede na to, da je moral material nastajati dlje časa, pa je definitivno pretežno odigran »in one take«. V muzikalnem smislu deluje »Srceder« silno organsko. Izveden je skladno in ubrano. Preplet kitar, klaviatur, klavirja, Hammonda in vseh ostalih vložkov (pihala, orglice), ter topline debelih nizkih tonov, deluje perfektno. Kot koncert odigran v enem kosu. Gre za žanrsko silno razrahljan album, kjer prežita občutji spontanega in nepričakovanega, na poslušalca skorajda na vsakem koraku. Bagari s svojim pripovedovanjem dejansko priklene nase poslušalca in celotna esenca albuma »Srceder« te preprosto šokira in pretrese in ta pretresenost ne preneha popuščati, ko se album zaključi. S kasnejšim poslušanjem je te »post-pretresenosti« manj, saj je album obenem naphan z lucidnostjo in nalezljivim črnim humorjem, ki prinašata ob poslušanju veliko zabave, čeprav, kot povedano. Gre za glasbeno grozljivko. Polno porogljivega in obscenega karakterja. Tu so Jezus, Drakula, Vladar, Dvorni norec, mesar in še kdo, ki so vsi po vrsti že davno tega zamenjali svoja poslanstva, za popoln razvrat, kar prinaša še en alegorični oris moralnega razvrednotenja in pohujšanja v dolini šentflorjanski v A.D. 2017!
Album »Srceder« mora nujno zaživeti na odrih. In to ne le na koncertnih, pač pa v smislu kombiniranja koncerta s pravo gledališko predstavo. »Srceder« je pravzaprav temu namenjen. Upajmo, da NLP spravijo skupaj jedri niz oziroma serijo tovrstnih predstav po celi Sloveniji. To je umetniški izdelek, ki ga preprosto morate izkusiti vsi. V vsakem primeru vas bo šokiral. Pozitivno ali negativno. To sploh ni važno, niti bistveno. To je dejstvo skušnjave, ko na vsem lepem in povsem »nepričakovano«, trčiš v povsem neobičajno glasbeno telo! Kot tak te v svoji neobičajnosti konkretno premakne in zamaje ter čustveno prebudi prav vse, še tako skrbno skrite in “speče” kotičke vaših duš. Tokrat se boste tresli in šklepetali z zobmi, da bo joj.
Zasedba
Ludvik Bagari – vokal, recitali
Vojko Aleksić – kitara
Jan Jarni – kitara
Andjelko Knežević – spremljevalni vokal
Nuša Ofentavšek – spremljevalni vokal
Darko Hočevar – bas kitara
Luka Kuhar – bobni, tolkala
Žiga Fabbro – saksofon
David Jarni – trobenta
Borut Činč – klaviature
Irena Preda – sopran
Miha Renčelj – klavir
Luka Einfalt – evfonij
Miha Erić – orglice
Produkcija
Jurij Toni
Seznam skladb
1. Kovačija
2. Žrtev
3. Pot zaklada
4. Zarotitveni frape
5. Tri kraljeve žene
6. Vojskovodja Wolf
7. Povorka, srh in mrk
7. Sveža kri
8. Dracula blues
9. Srceder v roki
10. Vojna
11. Ljubila in ubila
