Kraj: Mali grad / Kamnik / Slovenija
Datum koncerta: 25.08.2006
Število obiskovalcev: 500
Cena karte: 3.000,00 SIT
Zadnji koncert enega velikih umetniških misterijev Laibach, v sklopu turneje v podporo njihovemu studijskemu albumu “WAT” (2003) – “We Are Time”, sedaj lahko rečem legendarnih Laibach, se je zgodil na Malem gradu v Kamniku. Okoliš za tak dogodek je bil enkraten. Skupina izdaja v oktobru letos novi studijski album, na katerem bodo himne držav, seveda prekodirane v njihov edinstveni jezik, kar je za vse tiste, katerih frekvenco tega jezika ušesa zelo dobro sprejemajo, že sedaj sila vznemirljiv glasbeni dogodek. Politika je najvišja vseobsegajoča umetnost in Laibach ostajajo politiki, saj ustvarjajo sodobno popularno umetnost. To pravijo radi tudi sami. Obdobje provokacije, ki je vžigala v osemdesetih, prerokba o novem vstajenju Opus Dei, ki je strašilo komuniste nekoč, je že davno minilo, vendar pa je potopiti se v njihovo edinstveno apokaliptično militantno vizijo vselej enkratna in privlačna draž. Kot rečeno, svet ki ga ustvarjajo oni, je možen kreacije, le skozi njihov osebni jezik glasbene umetnosti.
Bilo je peklensko mraz za konec avgusta. Bilo je po obilnem dopoldanskem “plohovju”, ki ga imamo za letos verjetno prav vsi zvrhan kufer, razen če se skriva kdo med vami z tendencami pretvorbe v amfibijo. Zvečer pa se je zjasnilo in skozi Kamniško sedlo je zavel svež, a odvratno hladen veter, ob katerega neusmiljenem pišu, so marsikateremu zašklopotale kosti med koncertom, kot denimo našemu pogumnemu “kratkohlačniku” Janiju. Drug problem je bil v tem, da ni bilo nikjer kemičnih WC-jev na Malem gradu tako, da s pivom nikakor nisi smel pretiravati na licu mesta, ker bi ti lahko razneslo mehur. Ljudi je štelo okrog 500. Kot rečeno, vzdušje v zavetju Malega gradu, je bilo posebno. Če bi kdo takrat prižgal luč, bi se skoraj počutil kot, da sem na alpskem pašniku, manjkale so le še krave simentalarke in kakšna prikupna pastirica z lasmi spletenimi v kito, ki je ravno prišla pomolsti. No, no stvari so bile precej drugačne. Črna tema je stegnila svojo roko in pojedla pomarančo na obzorju, veter je neusmiljeno bril in čakali smo na Laibach, na jekleni stroj, ki bo prebudil vse demone človeške polpretekle zgodovine, katere naša pleča nosijo breme sedanjosti, verjetno v večnost. Red, disciplina! Narod mora biti zdrav in ploden. Ubogati, veliko telovaditi in predvem delati. Priprava na boj. Na osvajanje sveta. Za to sta potrebna vzorna red in disciplina, nas vseh. Ubogaj stroj!
Ob 21.50 se je prerokba pričela izvrševati. Glasna konspiracija samouničenja, novega samovznika in novega samouničenja. Laibach so pričeli z vojno vihro. B Mashina, In The Army Now, nedavno v Grazu propadlih Status Quo in grozljiva nadgradnja že tako trpke atmosfere izvirnika Dogs Of War (Pink Floyd). No in to je bilo le ogrevanje. Vzdušje je zraslo za stopnjo v Alle Gegen Alle in stroj je počasi prodiral skozi krhko zasnovano konstrukcijo človeških bitij in nas počasi v gradnji svojega sveta apokaliptične katarze uspešno zasužnjeval. Vsekakor hipnotično. Vse kar je in je nujno za glasbenega analitika, je to da moraš odmisliti nekaj neizbežno dodanega “playbacka” oziroma nasnetih vzorcev, ki so gradili skupni zvok skupine ter nujnost neprimerjanja priredb obdelanih v rokah Laibach z njihovimi izvirnimi podobami. K odklopu in plovbi v Laibach svet pomaga zelo dobro, kaj drugega, kot sladko pivo – klasična koncertna terapija torej, a v mejah normale. Mašina je pokazala svoje nenasitne čekane ob prihodu ledeno hladnih uniformiranih “lolit” na oder. Ti dve sta bili tako popolni v izvrševanju ukazov in strenirani, da je njuna ledeno hladna aroganca in brezbrižnost, med militantnem mlatenjem “snare” bobnov, do vsega ostalega, dobesedno jemala sapo, saj je premogla več moškosti, kot vsi pripadniki skupine Laibach na odru skupaj. Celo fantje na odru so med koncertom kljub svoji posebni koreografiji, igri in kreaciji Laibach edinstvene magije, pokazali nekaj srca in odrskih figur, ki jih je bilo mogoče okarakterizirati kot “rockovski jammi”. Milan Fras ostaja ob vsem, nezamenljiva stvarna figura Laibach. Človek poseduje neverjetno karizmo in nek demonski magnet. Njegova igra je enkratno preudarjena in podrejena skandiranju presunljivo globokih robotskih verzov, kot vselej zapolnjena z značilno gestikulacijo skozi militantno salutiranje. In to je zaščitna znamka tega oznanjanja novega sveta! Seveda brez ogovarjanja med skladbami, kar bi skazilo sliko nedotakljivosti in avtoritativnosti “mašine”, vendar pa je ob zaključkih točk Milan vselej napravil vsaj neznaten, a prepričljiv, poklon aplavdirajoči množici v zahvalo. Ljudje so zamaknjeno spremljali večji del koncerta, kriv za to pa je bil seveda Fras ob svoji hipnotično diktatorski vlogi. Stroj je neusmiljeno mlel! In avtoritativni vodja Milan v standardni opravi se je izkazal znova za enega najbolj pomembnih faktorjev kreacije tega Laibach sveta, ki nas je posesal v drugo dimenzijo za uro in pol. Regularni set je trajal uro in 5 minut. Svoj velik doprinos v vizualizaciji stvaritve Laibach sveta, je imela tudi izbrana filmska projekcija na platno v ozadju, temačno vzdušje pa se je zgrinjalo nad Mali grad še posebej neusmiljeno skozi gosto odrsko meglo in posamičnost reflektorskih “blastov” osvetlitve, ki jo poseduje skupina. “Mašina” je narekovala bojeviti marš, ki je teptal in trl v prah vse kar se je znašlo na poti. Počasna jeklena gosenica se je nahranila z svežo energijo. Ona ima čas, ona je čas! Ni luči na koncu. Je le teror, ki ukazuje poslušnosti in izpolnjevanje ukazov. Bizarna preteklost, sedanjost, prihodnost, na veke vekov, do pogubljenja in v novo rojstvo, do novega pogubljenja. “Strast blaznih očetov, ljubimo njih sive glave, podelili so nam plodnost, da jim lahko sledimo v črnino brezna usodne ure, v kateri bo naš dolg poplačan…”, če si lahko sposodim nekaj njihove pridige z avantgardne plošče “Slovenska Akropola”.
Dodatek se je pričel groteskno kar se da! Mama Leone! Tu so nasnete linije v ozadju le nekoliko preveč rinile v ospredje. No tudi Laibach premorejo nekaj miline in nežnosti in vendar se je izkazalo da bi mamo Leone kaj hitro lahko prekrstili v “Mama ne moreee”. Režal sem se. Laibach so me znova uspešno in nepričakovano šokirali, bravo fantje. Da bi bila mera nostalgije polna so fantje pristopili skozi nekaj več kitarskega rockovskega ropota. niti ni treba uganjevati, pa vendar. Rolling Bones in Sympathy For The Devil, za njo Geburt Einer Nation (One Vision, Queen), ki je prebudila v meni nostalgijo, kajti spomnil sem se kako smo leteli po “Opus Dei” ploščo ob njenem izidu, še “gušterji” – srednješolci in za povrhu vsega, je bil nocojšnji koncert Laibach v Kamniku, zame nasploh simboličen, ob spominu na štiri dijaška leta v SENŠRM. Mera je bila polna ob Life Is Life. Narod je v dodatku konkretno oživel in se prebudil iz hipnoze oziroma spanca. Laibach so poželi nekaj burnih aplavzov in nas po uri in pol zapustili skozi nasnete zvoke Wir tanzen Ado Hinkel remix. Laibach svet je edinstveno oživel in nam dodobra nagnal strah v kosti. Strah je ključ! Brrrr,… Zelo lep koncert, koncert popolnoma edinstvenih občutij, koncert, ki ga moraš obiskati.
O Laibach je bilo na slovenskih tleh povedano že marsikaj, že toliko, da je kar preveč. Pa vendar… Dejstvo je, da se v tujini še danes publika med njihovimi koncerti veliko bolj vžge. Slovenci so pač mirna, zadržana rasa, vajena vsega hudega, a kljub vsemu zahtevna in menim, da še vedno premalo ponosna na svetovno ime slovenskih Laibach. Vendar pa smo firbčni dovolj, da pridemo obiskat “mašino” vselej, ko ta “prirožlja” v sleherno slovensko vas s svojo uničevalno orožarno. Do “mašine” smo spoštljivi in tudi v Kamniku so Laibach dokazali, da si jo zaslužijo!
Ob tej priložnosti bi se zahvalil za vso prijaznost in odličnost organizatorja pri izvedbi koncerta Laibach! Bil je zadnji dan letošnjega festivala Kamfest 2006 in marsikomu se je ob zaključku zagotovo odvalil kamen od srca.
Setlista
1.B Mashina
2.In the Army Now
3.Dogs of War
4.Alle gegen Alle
5.Mars on River Drina
6.God is God
7.Tanz mit Laibach
8.Du bist unser
9.Now You Will Pay
10.Hell : Symmetry
11.The Great Divide
12.Achtung!
13.Das Spiel ist Aus
14.Ende
15.WAT
—dodatek—
16.Mama Leone
17.Sympathy for the Devil
18.Geburt einer nation
19.Life Is Life
20.Wir tanzen Ado Hinkel remix (nasneti izhod)
