Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Celtic Frost
Založba: Century Media
Izid: year
Trajanje: 69.01
Ocena: 3/5
Cilj tega “comeback” albuma skupine po 15. letih je v osnovi enak, kot je bil cilj “Into The Pandemonium”. Šokirati in zanetiti revolucijo. Le to pot uporabljajo Celtic Frost v “inovaciji” zvočnih eksperimentov, novega izraza, ki je v osnovi še vedno metal, avantgardnost drugih mlajših skupin, se pravi že izumljeno. Torej beseda “inovacija” tokrat ni primerna. “Monotheist” vrača skupino k njenim koreninam in vrača Celtic Frost nazaj na prepoznavno, sebi lastno polje. A ne še popolnoma.
Celtic Frost so kljub vsemu ponudili na “Monotheist” celo nekaj najimpresivnejših trenutkov v svoji karieri. To velja za nekaj točk albuma. Denimo za komad Ground, ki po načinu petja (ne po barvi glasu), po sami zgradbi in riffu (ne ritmu) ter celo po atmosferi, spominja na apokaliptičnost Orgasmatron (Motorhead)! Nadalje je tu ledeno hladni, srhljivi Drown In Ashes, kjer Warrior zažiga v duetu z ženskim vokalom. Tu tudi najlepše pride do izraza dvojni pristop skupine. Tu se srečajo tudi na sila zavidljiv način atributi združevanja industriala z metalom. Vokal je tu vtaknjen med dovršen kontrast elektronskih zvočnih vzorcev, simfoničnih orkestracij na sintetizatorjih in kitarskega rifa, ki je namerno v zvočni sliki potisnjen na rob produkcije. Tej skladbi se atmosferično približa Obscured, medtem ko dosega album svoj atmosferični in glasbeni vrhunec ob koncu s skladbo Synagoga Satanae, kjer postrežejo Celtic Frost z pestro paleto motivskih obratov. Album zaključuje skladba Winter, ki je zgrajena iz orkestralnega aranžmaja godal in bi lahko služila v slehernem trenutku za učinkovit interludij, medtem ko je Ain Elohim okusen primer združevanja dark metala (vokalni pristop) in doom metala (kitarski riff).
V osnovi Celtic Frost še vedno sila zvito uspešno združujejo “moderno” z osnovnimi principi metal glasbe. Čuti se zrelost skupine na “Monotheist”. V veliki meri zahvaljujoč tudi vokalno raznolikemu pristopu Toma Warriorja, kjer se trudi biti agresiven in takrat dobi tudi album himničen zagon, saj je Tom na teh delih dostikrat v vlogi vreščečega “hitlerjanskega” skandiranja. Biohazard križano z The Haunted. Torej vnos jeze, bolečine po vzoru modernih “metalcore” skupin. O kaki vokalni brutalnosti ni govora, tako da bi moral Warrior pojesti še precej žgancev, če bi hotel bolj prepričljivo izražati svoj lastni bes in agonijo. No kar dela album zanimiv je posrečena uporaba različnih vokalnih pristopov skozi ploščo. Warrior tu vnaša več melodije in tu dobi album pridih dark metala in nokturnalno gotskih primesi. Vnos visoke atmosferičnosti, skušajo Celtic Frost kompenzirati tudi s petjem skozi najrazličnejše vrste efektov: Ko smrt dobi svoj smisel, ko oživijo neskončne podobe demonov, katere se spustijo na zemljo v objemu tihe noči, ki je obsijana z bledo okrvavljeno luno,… Ko je življenje že davno tega postalo le še brezciljno bojevanje in tavanje v praznini…takrat veš, da si izgubil Boga v sebi.
“Monotheist” je ambiciozen in kvaliteten povratek. Moti minutaža albuma, ki je odločno predolga. Pri žanrski omejenosti postaja tako album repetitiven med poslušanjem in tako tudi tisti sila impresivni trenutki, ne uspejo na plošči oživeti tako učinkovito, kot bi sicer. V 40. minutah bi lahko Celtic Frost povedali prav vse. Glasba je torej omejena na poltonsko doomovsko zavijanje ter hreščeče škripanje, zvokovno blizu Cathedral, brez kitarskih solaž in harmonij. Kakih posebnih odstopanj od tu ni. Skupina nadgrajuje to doom platformo, z eksperimentiranjem. Dodajanjem elektronskih zvočnih vzorcev.
Kot povedano. “Monotheist” je obeležen kot lep ambiciozen povratek, ki pa mu primanjkuje nekaj več lastne prepoznavne odštekanosti oziroma inovativnosti, magije. Oponašanje z vnosom novodobnih “metalcore” in “industrial” elementov v želji po ohranitvi statusa “inovatorjev”, se nekako ni obnesla najbolj prepričljivo. Čutiti je, da se Celtic Frost prebujajo, vendar pa zaenkrat še lebdijo v iskanju nove jasno začrtane usmeritve skupine. “Monotheist” je vseeno uspešen premik naprej. Če ne drugega, so Celtic Frost znova našli svoje prave korenine. Še vedno otipavajo ugodna tla po srečnem pristanku. Po temu uspešnemu izkrcanju, sledi nadgradnja, jasna usmeritev večje slogovne in izrazne dovršenosti. To pa bo prinesel naslednik tega albuma.
Zasedba
Tom Gabriel Fischer – vokal, kitara
Martin Eric Ain – bas kitara, vokal
Franco Sesa – bobni
Produkcija
Peter Taegtgren
Seznam skladb
1. Progeny
2. Ground
3. A Dying God Coming Into Human Flesh
4. Drown In Ashes
5. Os Abysmi Vel Daath
6. Obscured
7. Domain Of Decay
8. Ain Elohim
9. Totengott
10. Synagoga Satanae
11. Winter (Requiem, Chapter Three: Finale)
