Izvajalec: Communic
Založba: Nuclear Blast
Izid: year
Ocena: 4/5
Tale mlada norveška skupine je “našpičena” do skrajnosti! Lansko leto so izdali prvenec “Conspiracy In Mind” in tu je že njegov naslednik album številka dve! Že prvenec je zaznamoval skupino kot mlajšega brata Nevermore in tudi to pot ostajajo Communic blizu omenjeni skupini.
Zlasti način petja je tak, jemanja samih linij v verzih, pa tudi barva glasu včasih nesramno potegne na Warella Danea. Kar dela Norvežane drugačne, je večja kompleksnost, večja uporaba simfoničnih elementov in vložkov klasičnih prvin heavy metala. Kar oddaljuje nadalje skupino od Nevermore je mnogo šibkejši kitarski riffovski zvok v produkciji, a zato lepše uravnovešen – preciznejši, kar pa v tem primeru niti ni tako dobrodošlo, saj nosi manj ostrine. Kljub temu je album še vedno živ in oster kot britev po produkcijski plati. Seveda še vedno konkretno oddaljen od uničevalnih razsežnosti Nevermore! Poleg tega pevec in kitarist Oddleif Stensland ne igra tako zahtevnih solaž, ki so ena pomembnih zaščitnih znamk Nevermore. Čeprav se da v studiu vse sanirati, pa vseeno nemara ne bi škodovalo razmisliti fantom o integraciji četrtega člana skupine. Če bi dodali četrtega kitarista, bi bil zvok večji in bi uničeval še mnogo bolj. Ob besedi Nevermore seveda niso tuje smernice Communic s “thrash metal riffingom” in pa tudi način bobnanja, uporabe dvojnega bas pedala, ki je strupeno “thrasherska”.
Kot rečeno so Communic progresivni. A pozor! V tem primeru je to edina beseda, ki mi je ostala kot izraz, ki osmisli kvaliteto “biti napreden”, s sebi prepoznavnim izrazom, saj se nahajajo v vodah, ki jih je žanrsko težje opredeliti. Manj se zmotiš, če jim daš priponko “nevermore metal”, kot “progressive metal”. Fantje nimajo nobene veze s skupinami Dream Theater, Angra, Symphony X, ipd… Kitare so v zvoku navite nekoliko višje, kot pri Nevermore. Vokal je čuten in pristopa strastno vživeto, kar dela glasbeni izraz nove plošče takojšnje privlačen. Bas linija ima veliko nogo. Communic celo ustvarjajo tisto rahlo kovinsko zven bas kitare, katerega mojstri v produkciji so ameriški “thrash metalci”. Stensland je neverjeten glasbenik. Kitaro in vokal združuje skupaj tehnično skorajda na brezhibni ravni, zato bi bilo zanimivo tale trio čimprej videti, kako nastopa v živo.
Communic navkljub smernicam, ki vlečejo na Nevermore uspešno korak za korakom utirajo svoj prepoznavni slog, saj združujejo kot že povedano veliko večjo mero raznovrstnih motivskih preklopov, prelomijo po večkrat osnovni tempo med komadom, hkrati s tem pa jim niso tuje simfonične smernice klasičnih prvin “heavy metala”, no od tod pa ni več daleč “power metal”, čeprav raje uporabim v tem primeru besedo okosteneli evropski “heavy metal”, kajti Communic so v prvi vrsti razjarjen metal bend, ki učinkovito veliko raje stresa izza rokava agresivne poltone, kot da bi melodično vihral ob podlogi supersonične dvojne bas pedal stopalke, kar pomeni tudi to, da so Communic cepljeni proti slehernim glukoznim nebulosam, katerih je “power metal” mnogokrat prepoln.
Communic gradijo velika vzdušja. Zvok je kot povedano kontrastno odlično zapolnjen, čeprav ostaja (na uho prišepnjeno) prostor za četrto kitaro, kontrasti med inštrumenti so dinamični, produkcijska slika jih uvršča v ravnovesje. Communic so komponistično in tehnično izvedbeno izreden bend. Skandinavski perfekcionisti. Fantje igrajo na moč, na silo, nasploh pa je vokal krona vseh eruptivnih čustev tega albuma. Communic z novim albumom utrjujejo svoj status. Novi album krasi večja mera raznolikosti skladb, še večja dinamika in samozavest skupine, glede na prvenca, čuti se vpliv Nevermore, vendar pa kompenzirajo Communic to situacijo, z večjo stopnjo komplekstnosti in vnosom prvin klasičnega heavy metala zlasti v daljših instrumentalnih pasažah, kjer se ne sramujejo simfonike (At Dewy Prime). Kompleksnost skladb je neverjetna, v smislu kako je ta prefinjeno prikrita! Fantje ob vsej filigranski natančnosti energičnega “riffanja” in nenadnimi preklopi tempov ter motivov, ohranjajo izredno dostopnost za slehernega poslušalca. “Waves Of Visual Decay” je eden izmed boljših metal albumov, ki so letos izšli. Skupina je na začetku in če bodo nadaljevali v tem slogu, se lahko nadejamo še mnogo krasnih Communic albumov v prihodnosti.
Zasedba
Oddleif Stensland – vokal, kitara
Erik Mortensen – bas kitara
Tor Atle Andersen – bobni
GOSTUJOČI GLASBENIK:
Endre Kirkesola – klaviature
Produkcija
Jacob Hansen
Seznam skladb
1. Under A Luminous Sky
2. Frozen Asleep In The Park
3. Watching It All Disappear
4. Fooled By The Serpent
5. Waves Of Visual Decay
6. My Bleeding Victim
7. At Dewy Prime
Trajanje albuma: 56:34
