Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Strawbs
Založba: A&M Records / Interscope
Izid: year
Trajanje: 38:04
Ocena: 3/5
Britanski prog folk rockovski pionirji The Strawbs so prehodili dolgo pot od svojih skromnih začetkov, ko so se leta 1964 rodili kot obskuren bluegrass band z imenom Strawberry Hill Boys, kar je dandanes kar težko verjeti. Navkljub skromnim začetnim obetom so že sredi šestdesetih po zaslugi karizmatičnega kitarista in pevca Davea Cousinsa, najbolj prepoznavne in stalne figure te legendarne skupine, začeli pisati lastni avtorski material in presenečati s svojim talentom za združevanje rocka s tradicionalnimi folk aranžmaji.
Prva postava The Strawbs je vsebovala tudi legendarno pevko Sandy Denny (1947-1978), katera jih je zapustila pred snemanjem njihovega istoimenskega prvenca, da bi se pridružila Fairport Convention. Glavno pevsko pobudo je tako prevzel Cousins, ki se je vselej ponašal z unikatnim vokalnim pristopom, kar je bil eden od ključev k večji prepoznavnosti. Strawbs so imeli po tem, ko so za danski trg poskušali neuspešno izdati zbirko skladb, katere so posneli še skupaj s tragično preminulo Denny (ti so vendarle izšli v obliki vzorca »Strawberry Musical Sampler No. 1«, 1969) srečo, da je za njih zvedel Gus Dudgeon (1942-2002), eden najbolj čislanih producentov sedemdesetih (najbolj znan po dolgoletnem sodelovanju z Eltonom Johnom) brez katerega bi njihov istoimenski prvenec gotovo zvenel precej drugače in ne v pozitivnem pomenu.
Strawbs so v svoji originalni fazi prisegali izključno na akustične inštrumente, medtem ko o pravem bobnarju še ni bilo ne duha, ne sluha. Ron Chesterman je namesto bas kitare igral kontrabas, medtem ko sta Cousins in Tony Hooper prisegala na pastoralni zvok akustične kitare. V vlogi gostujočih glasbenikov so jim pomagali legendarni John Paul Jones (Led Zeppelin) na bas kitari, Nicky Hopkins na klavirju (slednji je igral s celo množico legendarnih glasbenih imen), medtem ko je škotski igralec Richard Wilson poskrbel za naracijo. Skupina neimenovanih arabskih glasbenikov je prav tako gostovala na skladbi »Tell Me What You See In Me«.
Navkljub nekaterih začetniških napakah in občasni naivnosti se The Strawbs prvenec ponaša z vrsto prelestnih akustičnih aranžmajev, domiselno rabo tradicionalnih inštrumentov in s fluidnim združevanjem folk melosa, simfonike ter rockersko zasoljenih ritmičnih nians. Pri tem sicer niso bili prvi, saj so denimo v tistem času že folk rock pionirji Fairport Convention in Pentangle ustvarili nekaj svojih najboljših del. Ne glede na to so se Cousins in njegova tovarišija že na začetku ponašali s sposobnostjo ustvarjanja slikovitih in raznovrstnih, večinoma eteričnih vzdušij.
Tako lahko že na otvoritvenem »The Man Who Called Himself Jesus«, izdanem tudi v obliki singla, kateri se odpre z naracijo prej omenjenega škotskega igralca in kateri je zaznamovan s prešerno akustično melodijo na čelu s svečanim refrenom, poslušalec zazna Cousinsovo sposobnost za pripovedovanje napetih ‘zgodb’. Besedilo pripoveduje o nekem vaškem posebnežu, ki je bil prepričan da je Jezus, kar je postala ne samo priljubljena Strawbs lirična tematika, temveč tudi običajna praksa slovenskih političnih krjavljev. »That Which Once Was One« je lepa pastoralna balada z romantičnim ‘Tudorjanskim’ renesančnim aranžmajem, ki poslušalca vrne v neke davne čase vitezov in dvornih dam. »All The Little Ladies« je preprosta, skorajda otroška skladbica s šegavo melodijo na akustični kitari, katera ne bi mogla imeti bolj tipično angleško besedilo.
Nekoliko psihadelični, a zato nič manj pastoralni »Pieces Of 79 And 15« vsebuje Hooperja v glavni vokalni vlogi in dobro zaporedje akustičnih aranžmajev s pomočjo katerih počasi ustvarijo eterično vzdušje. »Tell Me What You See In Me« je prežeta z orientalskimi tolkali in posledično pentatoničnimi ritmičnimi lestvicami v režiji prej omenjenih, neimenovanih arabskih glasbenikov, kar pomeni, da gre za razmeroma netipično Strawbs stvaritev, kjer sta anglosaksonski ter keltski ambient večinoma v ozadju v korist vonja po Bližnjem Vzhodu. »Oh How She Changed«, prvi single v njihovi karieri, je kontemplativna keltska žalostinka z nostalgičnimi simfoničnimi aranžmaji in učinkovitimi tolkali v Hooperjevi režiji. Slednji se tu vnovič preizkusi v vlogi glavnega pevca in pomembno pripomore k vsesplošni melodramatiki.
»Or Am I Dreaming?«, eden boljših dosežkov na albumu, je prijetna pastoralna skladbica z eteričnimi akustično-simfoničnimi aranžmaji in z zasanjanim ambientom. »Where Is This Dream Of Your Youth?« predstavlja nekakšno konceptualno nadaljevanje prejšnje skladbe z zborovskimi vokalnimi harmonijami, akustično kitarskim melosom in kompleksnimi ritmi tolkal, medtem ko je notri moč zaznati celo rahel jazzovski utrip na račun ‘barskega’ klavirja. »Poor Jimmy Wilson« vnovič vsebuje izrazito pastoralno-srednjeveško vzdušje na račun preprostih akustičnih aranžmajev, medtem ko Cousins pripoveduje zgodbo o nesrečnem nekdanjem šolskem prijatelju.
Temu sledi suita, sestavljena iz dveh delov, »Where Am I?« ter »I’ll Show You Where To Sleep«. Prvi del predstavlja nežno balado v Hooperjevi vokalni domeni, medtem ko je drugi del pod Cousinsovim pevskim narekom uspešna fuzija folka in psihadelike. Zaključni, več kot šestminutni folk rockovsi ep »The Battle«, ki vsebuje zanimivo besedilo o srednjeveški bitki med nadškofom in kraljem, ponuja lep uvid v bodoče, bolj ambiciozne The Strawbs eksperimente. Ritmična intenzivnost je tu ob pomoči razvejanih pastoralnih aranžmajev še bolj izrazita kot na večini albuma, medtem ko Cousins še enkrat uporabi svojo pevsko sposobnost teatralnega pripovedovanja starih legend.
The Strawbs prvenec je bil povsem soliden začetek dolge in uspešne kariere teh večnih prog folk rockovskih inovatorjev, ki pa je bil vendarle še razmeroma daleč od globine in dovršenosti njihovih najboljših dosežkov, ko so naposled odkrili čar električne kitare in bobnov ter se uvrstili v ‘ligo najboljših’ na področju uspešnega fuziranja rocka, folka in simfonike. Že s prihodom legendarnega Tonya Viscontija na mesto producenta pred začetkom snemanja naslednjega albuma je šel njihov glasbeni razvoj v naslednjih nekaj letih, vse tja do sredine sedemdesetih, postopoma samo še navzgor.
Zasedba
Dave Cousins – vokal, spremljevalni vokal, kitaraTony Hooper – vokal, spremljevalni vokal, kitara
Ron Chesterman – kontrabas
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
John Paul Jones – bas kitara
Nicky Hopkins – klavir
Richard Wilson – govorjena beseda
Skupina arabskih glasbenikov sodeluje na skladbi “Tell Me What You See in Me”
Produkcija
Gus Dudgeon
Seznam skladb
1. The Man Who Called Himself Jesus
2. That Which Once Was Mine
3. All the Little Ladies
4. Pieces of 79 and 15
5. Tell Me What You See in Me
6. Oh How She Changed
7. Or am I Dreaming?
8. Where is this Dream of Your Youth?
9. Poor Jimmy Wilson
10. Where am I? / I’ll Show You Where to Sleep
11. The Battle
