Izvajalec: Jupiter Society
Založba: Progrock Records
Izid: year
Trajanje: 55:07
Ocena: 4/5
Jupiter Society je projekt klaviaturista švedskih skupin Krux in Carptree Carla Westholma. Konceptualiziran projekt. Znanstvena fantastika. Prvega albuma “First Contact/Last Warning” tega projekta žal nisem prestregel. “Terraform” je torej njegovo nadaljevanje, njegov drugi del. Naslov “Terraform” namiguje lahko na marsikaj. Na naslovnici je ladja v pristajanju. Je torej le našla čvrsta tla, da se njena posadka po brezkončnem plutju ustali? V drugem delu se človek nekako skozi besedila pregrize do zaključka, da koncept opisuje življenje popotnika na vesoljnem plovilu, ki prebrede gomilo galaksij, skače preko časovnih preprek skozi črne luknje, zasut s časovnimi izračuni, izračuni razdalj. Ko čas in razdalja izgineta. Pravzaprav izgubita ves pomen. Glavni junak z vgrajenim čipom (implantom), ki naj bi spodbujal na njegovi misiji korajžo in nepopustljivost, očitno ob koncu tega teatra le najde (s svojimi kolegi) idealen planet, kjer vsi konflikti izginejo, družba ne potrebuje Boga, ni obremenjena z zgodovinskimi zablodami dedov in pradedov in podobno…. Vendar pa pušča zadnja skladba povsem odprta vrata zgodbe. To je skladba Beyond These Walls You Are Not My Master, ki je v verzih še posebej mračna in brezupna. Na tak način je očitno Westholm želel dopustiti konzumentu albuma, da si ta sam ustvari, na podlagi plutja lastne domišljije, končno mnenje o tem, kaj je pravzaprav ozadje sporočila “Terraform”. Po drugi plati si Westholm torej pušča odprta vrata, da lahko koncept razvija naprej z bodočim albumom. Torej zgodbe tu ni nujno konec.
Morda tisti, ki spremljate progresivno rock in metal glasbo in sledite skupinam, ki so se pojavile v sredini devetdesetih in so te zlasti v prvi polovici prvega desetletja novega tisočletja ponudile nekaj zares markantnih albumov, počasi že predvidevate, da pes taco moli v primeru Jupiter Society, proti izdajam projekta Ayreon nizozemskega čudodelnika Arjena Lucassena. Ker pa je Carl Westholm v prvi vrsti klaviaturist in aranžer, je treba upoštevati dejstvo, da je simfonični element močno poudarjen na albumu kar se aranžmajev skladb tiče. Raba sintetizatorjev močno opominja na percepcijo glasbene sporočilnosti, ki je blizu okusa klaviaturista Finna Zierlerja. Slednji je znan po podobnem, a starejšem projektu, le da ni švedski, pač pa danski. Beyond Twilight. Sama struktura pesmi veleva kreaciji atmosfere, ki je zelo blizu Beyond Twilight. Pesmi so mračne, odpeljane v srednje hitrem tempu, podložene z masivno čokatimi kitarskimi frazami, ki se kotalijo pod bogatimi orkestralnimi aranžmaji. Razgibane klaviature so to pot drugo ime za orkester.
Če ne prej, vas bo na podobnost z Beyond Twilight opomnila sama otvoritvena kitarska fraza skladbe Siren’s Song/Black Hole. V tej frazi je tonaliteta namerno podkovana s poltonsko figuro. Počasno valjenje riffov – močno porinjenih naprej v čokati produkciji kitarskega zvoka, pa nadgrajuje (za to skladbo posebej prilagojen) mračen, blago grleni vokal Matsa Levena, ki ustvarja, kar se njegovega pristopa petja tiče, precej neobičajno tančico vzdušja apokalipse, ki je dobro poznano v skupini, kot je denimo Manilla Road. Refren je seveda melodično “čist” in speven po vzoru prijemov epsko simfonične razgibanosti neoklasicizma. Ko Leven dvigne v višavja svoj vokal, mu na teh krilih pomagajo pluti genialni klaviaturski aranžmaji Westholma. Atmosfera se skozi motive tako večkrat nepričakovano povsem zasuče in dosega nov kvalitativni nivo.
Na albumu sodeluje poleg Westholma plejada fantastičnih glasbenikov, ki jih Westholm, kot spretni šahist, mojstrsko in s prirojenim občutkom razporeja glede na želeno oživljanje občutij in glede na razpoloženjska stanja posameznih trenutkov albuma.
To pot boste osebne favorite mogli poiskati sami. “Terraform” je album, ki se useda počasi pod kožo. Krona ga odlična produkcija napolnjena s teatralno atmosfero grabežljivo resničnega drama vzdušja, v katerem ostaja končni izid razvoja dogodkov očem vselej prikrit. Je album, v katerega bodo zagrizli vsi, ki iščejo konstantno visok ambientalij, visoko razgibanost struktur vodilnih motivov, posledično nepredvidljiv razvoj dogodkov. To je album, ki niti za hip ne izgubi rdeče niti. Zato je ga pooseblja visoka dinamična pretočnost odlične energetske razporeditve. V njem ne gre iskati glasbene revolucije, po atmosferični in slogovni plati, pa povzema značaj podobnih albumov, ki so izhajali v obdobju pred 7-10 leti. Je progresiven metal album, ki hkrati s tem nima nikakršnih slogovnih povezav s skupinamii, v katerih stopajo v središče pozornosti posamezniki, ki bi sejali nepregledne plejade glasbenih lestvic. Osnovno vodilo Westholma je torej vztrajanje v držanju ambienta visoke napetosti nepredvidljivega razvoja dogodkov. Glasbeni pristop “Terraforma” je torej album “zamude”, ki pa je ravno zato toliko bolj zanimiv, saj je evokacija specifik “pozabljene energije” v obdobju, ko je progresivni metal potisnjen v popolno podzemlje, toliko bolj privlačna in razburljiva. To je album, ki je v kvaliteti prepričljivo opremljen od glave do pete. Zato vas bo brez težav odpeljal s seboj na plutje v nov, drugačen svet. Vse kar morate storiti je, da se mu polno prepustite. Naj vas glasba vodi.
Zasedba
Mats Lev̩n Рvokal
Nils Erikson – vokal
Öivin Tronstad – vokal
Carl Westholm – klaviature, programiranje, aranžmaji
Ulf Edelönn – kitara
Peter Söderström – kitara
Kulle – kitara
Markus Jidell – kitara
Sebastian Blyberg – bas kitara
Stefan Fanden – bas kitara
Leif Edling – bas kitara
Lars Sköld – bobni
Jonas Källsbäck – bobni
Christer Jansson – bobni
Produkcija
Carl Westholm
Seznam skladb
1. New Universe (9:01)
2. Rescue and Resurrection (Presumed Dying Part II) (9:55)
3. Cranial Implant (7:13)
4. Into the Dark (4:33)
5. Siren Song/Black Hole (8:19)
6. Terraforming (7:26)
7. Beyond These Walls You Are Not my Master (The Enemy Part II) (8:40)
