Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Pallas
Založba: Inside Out Records
Izid: year
Trajanje: 63:36
Ocena: 4.5/5
Škotski neoprogrockovski prvaki Pallas so se po albumu »Beat The Drum« (1998), ki je večinoma upravičeno naletel na ugoden odziv in bandu vrnil voljo do nadaljevanja kariere, samozavestno in v isti postavi podali na snemanje njegovega ambicioznejšega naslednika z naslovom »The Cross & The Crucible«. Na njem so najprej vrnili klasični Pallas logo v režiji znanega grafičnega oblikovalca Patricka Woodroffea s katerim so nazadnje sodeloval na konceptualni mojstrovini »The Sentinel« (1984). Prvič v svoji karieri so k sodelovanju privabili gostujoče spremljevalne pevce, ki so ponekod prispevali zborovske vokalne harmonije. Slednje so na albumu odigrale veliko pomembnejšo vlogo kot bi si marsikdo utegnil predstavljati.
Člani banda so se na »The Cross & The Crucible« želeli vrniti na raven svojih najboljših dosežkov na čelu z »The Sentinel« kar je dokazovala izdatna količina pompoznih aranžmajev na čelu s tremi epskimi stvaritvami. Poleg tega je album vseboval konceptualen pečat. Večina besedil na »The Cross & The Crucible« je namreč opozarjala na različne zgodovinske primere zlorabe znanosti (Crucible) in vere (Cross). »The Cross & The Crucible« je v nasprotju s preteklimi tremi Pallas studijskimi albumi, katere se je dalo osvojiti relativno hitro, zaradi ritmično kompleksnejše narave zahteval nekoliko več časovnega vložka, predem so se posamezni aranžmaji in refreni zasidrali v ušesa, vendar je bila tovrstna potrpežljivost bogato nagrajena.
Strukture posameznih del na albumu so bile ritmično kompleksnejše kot v preteklosti, saj je ritem sekcija v režiji basista/spremljevalnega pevca Graemea Murraya in bobnarja Colina Fraserja to pot res garala s polno paro in uprizorila nekaj naravnost fascinantnih manevrov. Fraser prav tako ni varčeval z rabo elektronskih tolkal, kar je pomembno moderniziralo tradicionalni Pallas zvok, medtem ko klaviaturist Ronnie Brown že od »The Sentinel« časov dalje ni poskrbel za toliko bogatih orkestralnih aranžmajev kot na »The Cross & The Crucible«.
Ključni inštrumentalni ‘motor’ banda je bil še vedno odlični kitarist Niall Mathewson, ki se ni nikoli sramoval igranja trdorockerskih pasaž, ki so se odlično zlivale z večinoma pompoznimi sintetizatorskimi teksturami. Pevec Alan Reed je s svojim specifičnim, melanholično začinjenim vokalom vedno sodil med boljše pevce v neo progu in Pallas prinašal lepo mero prepoznavnosti, tako da ni bilo presenečenje, da je na posameznih »The Cross & The Crucible« skladbah poskrbel za vrsto navdušujočih emocionalnih trenutkov.
Otvoritveni dosežek »The Big Bang«, kateri se odpre z disonantnimi valovanji in pretakajočimi klaviaturskimi zavesami, je neobičajno avantgarden eksperiment, ki šele z vpadom Reedovega vokala pridobi prepoznavne Pallas melodične dimenzije. To je bila v bistvu nekakšna predpriprava za epsko naslovno skladbo, ki predstavlja enega izmed treh vrhuncev tega albuma.
Sakralno obarvana otvoritev z orglarskimi variacijami ter udarnim kitarskim rifom položi temelje za energično in relativno kompleksno inštrumentalno sekcijo, katero zaznamujejo rožljajoče bas linije, jeznorite kitarske pasaže, ognjeviti bobnarski prehodi in zborovske harmonije. Osrednji aranžma je bil navdahnjen po klasiki »Requiem« v legendarni režiji Wolfganga Amadeusa Mozarta. S prehodom v subtilno sekcijo, katero povezuje Reedovo melanholično petje, doseže epska atmosfera svoj klimaks, medtem ko globoko besedilo o zgodovinskem zlorabljanju znanosti in vere v podle namene potrka na človeško zavest. Sakralne zborovske harmonije dodatno razširijo ozračje mračnega srednjega veka. Mathewson je vedno sodil med tiste kriminalno prezrte kitarske mojstre, ki so ob vsaki priložnosti opozarjali, da se jim godi velika krivica in tako je tudi tokrat, saj v zaključku odigra monumentalno kitarsko solažo.
»For The Greater Glory« je udarnejši dosežek, ki je zaradi brezkompromisnih kitarskih pasaž in bojevito nastrojenih bobnov že skorajda na meji progresivnega metala in bo gotovo všeč tudi vsem ljubiteljem skupine Arena. Vmesni subtilni trenutki, sredi katerih briljira Reedovo petje, nekoliko umirjajo mračno in bojevito atmosfero, medtem ko epski refren spada med vrhunce tega albuma. Vmesne orkestralne sekcije in posamezni bobnarski marši učinkovito spodbujajo melodramatično vzdušje, medtem ko nepričakovani vnos ‘plemenskih’ tolkal na polovici skladbe predstavlja nadvse zabavno ambientalno popestritev. »Who’s To Blame?« se odpre s krajšim, folkrockovskim uvodom, kjer vladajo nežni akordi akustične kitare, prefinjen klavir ter izrazito subtilno Reedovo petje. Nenadoma nastopi dramatičen prehod v epski, večglasni refren, podložen na mogočen simfoničen aranžma, kar je tudi glavna draž te imenitne skladbe.
»The Blinding Darkness«, kompozicija po kateri so Pallas poimenovali svoj naslednji koncertni album, sodi med najbolj ambiciozne »The Cross & The Crucible« trenutke. Inštrumentalni uvodni sekciji s prostranimi ambientalnimi zavesami sledi časovni prehod v udarne vode, kjer vladajo borbeno nastrojene kitarske pasaže, temperamentni bobnarski prehodi ter pompozni klaviaturski aranžmaji. Reedov melodramatični vokal se vnovič odlično počuti, ko nastopi čas za subtilnejšo sekcijo, sredi katere band učinkovito razvija napeto atmosfero. Klimaks te Pallas klasike predstavlja epski refren, sredi katerega se Reed sprašuje, kakšna je cena nebrzdanega znanstvenega napredka. Mathewson se vnovič izkaže z dramatično in strastno kitarsko improvizacijo s katero še poglobi veličastno vzdušje.
»Towers Of Babble«, še eden izmed vrhuncev tega albuma, se odpre s pastoralno uverturo na akustični kitari, čemur sledi prehod v ognjevito inštrumentalno sekcijo s poudarkom na nasršenih kitarskih pasažah, enigmatičnih simfoničnih teksturah in sakralno obarvanih zborovskih harmonijah, ki uspešno ustvarjajo arhaično atmosfero. Slednjo še poglobijo Brownove vmesne, baročno zasoljene orglarske pasaže, medtem ko je njegova razburkana solaža na minimoogu prav tako posebno poglavje zase. Ljubezenska balada »Generations« se odpre s subtilno pastoralno-orkestralno melodijo, katero na ključen način povezuje ganljivi Reedov vokal. To je bil eden izmed redkih, vendar posrečenih primerov ljubezenske lirike v Pallas zgodovini.
Temu sledi enajstminutni ep »Midas Touch«, še eden izmed ključnih trenutkov tega albuma, ki spada med najboljše dosežke v povesti škotskih neoprog prvakov. Dramatičnemu uvodu s filozofsko naracijo, kjer starogrški bog Dioniz svari kralja Midasa pred njegovo hlepečo željo po zlatem dotiku, sledi prehod v temperamentno sekcijo s pompoznimi aranžmaji in Reedom na vrhuncu njegove vokalne melodramatike. Epski refren pa še zdaleč ni edina odlika te ambiciozne stvaritve, kjer ne manjka premetenih časovnih prehodov, dramatičnih zborovskih harmonij in variabilnih inštrumentalnih sekcij. »Celebration!« predstavlja pompozen zaključek albuma v pristnem Pallas slogu. Murrayove odebeljene bas linije lepo podpirajo epske aranžmaje in dvigujočo melodijo, medtem ko Reedov vokal odigra ključno vlogo pri širitvi pozitivistične atmosfere. Sleherni inštrumentalist dobi dovolj prostora za uspešno demonstracijo svojih virtuoznih vrlin, čeprav bi se za ‘zvezdnika’ te sijajne skladbe tokrat lahko razglasilo klaviaturista Browna.
»The Cross & The Crucible« je bil eden izmed najboljših dosežkov v dosedanji Pallas zgodovini, zato se lahko upravičeno govori o klasiki neo proga s pomočjo katere so še utrdili svoj kultni status. Pallas so zaradi dolge odsotnosti s scene morali nadomestiti kar precej zamujenega, če so želeli dohajati svoje nič manj ambiciozne neo prog vrstnike iz osemdesetih, kar jim je tudi v novem stoletju presenetljivo dobro uspevalo. Dejstvo, da albumov niso izdajali kot ‘po tekočem traku’ jim je samo koristilo in jim posledično omogočilo nadaljnji artistični razvoj, saj je bil vsak Pallas album po vnovični vrnitvi na sceno posebno poglavje zase.
Zasedba
Alan Reed – vokal, akustična kitara
Niall Mathewson – akustična in električna kitara, tamburin
Ronnie Brown – klaviature
Graeme Murray – električni bas, bas brez prečk, spremljevalni vokal
Colin Fraser – bobni, akustična in elektronska tolkala
GOSTUJOČI PEVCI:
Gill Main – spremljevalni vokal
Claire Bleadsdale – spremljevalni vokal
Laura Sinclair – spremljevalni vokal
Trevor Gray – spremljevalni vokal
Alastair Taylor – spremljevalni vokal
Laura Harrow – spremljevalni vokal
Produkcija
Niall Mathewson in Graeme Murray
Seznam skladb
1. The Big Bang (3:08)
2. The Cross & the Crucible (9:17)
3. For the Greater Glory” – 7:37
4. Who’s to Blame? (4:45)
5. The Blinding Darkness (6:41)
6. Towers of Babble (8:11)
7. Generations (5:21)
8. Midas Touch (11:16)
9. Celebration! (7:24)
