The Darkness : Hot Cakes

0 3

“Album zgrabi takoj za uhlje in v svoji visoko vzdržljivi erektivni legi ne popušča do konca. “

Založba: Canary Dwarf
Leto izdaje: 2012
Produkcija: Nick Brine, Justin & Dan Hawkins
Dolžina albuma: 40.39 min
Zvrst: Hard Rock

Kontroverzni Britanski glam rockerji The Darkness so pošteno premešali štrene leta 2003, ko je  izšel prvenec »Permission To Land«. Svoj skrajni ekstrem glasbenega ekscesa je zasedba dosegla dve leti kasneje z »One Way Ticket To Hell… And Back«. V času, ko so na MTVju kraljevali bendi brezmejnega dolgočasja derivatov post grunge faze tipa Staind, Nickelback,… so The Darkness s  svojo “pričesko” nepričakovano desantnega šok principa, ki blagodejno vpliva na čiščenje še tako zaprtih semenovodov, s prefinjenim plasmajem parodije, “vtaknili gnilo jajce” v pop kulturo masovnega pobebljanja. Rock ‘n’ roll se je vrnil s prihodom The Darkness znova v fokus množic. Moralo pa je počiti v Veliki Britaniji. Ne v ZDA, kjer po pravilu stvari le posnemajo in jih kasneje prepakirane še enkrat prodajajo butasti masi.

Žal zabava ni trajala dolgo. Bend je leta 2006 zaključil delovanje, šef benda Justin Hawkins pa je zaradi izčrpanosti razglasil, da se mora za nekaj časa povsem odreči aktivnostim povezanim z glasbenim poslom. Pa je prišlo obdobje v lanskem letu, ko je rehabilitirani Justin (očiščen vseh slabih razvad) stopil v resen dialog z bratom Danom, oba pa sta se soglasno  odločila da zaženeta The Darkness v novo delovanje. In to v originalni – »Permission To Land« postavi.

In The Darkness so potrebovali tip albuma,ki bo gradil na »Permission To Land«. Ne na kanček preproducirano zloščenem in slajšem, a vseeno odličnem »hit maker« nasledniku »One Way Ticket To Hell… And Back«, s katerim so The Darkenss »pokorili« naposled tudi mase v ZDA! The Darkness so se morali spustiti znova še enkrat do svojih korenin, da se zavedo prabistva rockovske retorike! »Hot Cakes« ponuja surovo, neposredno, slečeno prvinsko produkcijo prave rock n’ rol histerije. Kot tak izraža s svojo kakovostjo v vsem kredibilen in pravilno odmerjen polnosubstančni korak skupine v nov začetek. Ohranja namreč pravi značaj The Darkness tipičnosti. Justin Hawkins mož, danes očiščen vseh sil zla, s cankarjansko zavitimi brčicami, žvrgoli kot vrabček tudi v letu 2012 in tako The Darkness princip uspešno zadržuje še naprej popolno prepojenost z izlivi prebitkov testosterona, hkrati pa nekoliko več aranžerske premišljenosti, kar prihaja seveda z leti v katerih, kot glasbenik, zoriš in zrasteš. Tipične satire in črnega humorja na »Hot Cakes« ne manjka, sicer parodija ne more vžigati.

Tu so tipične značilnosti, ki so od nekdaj okarakterizirale The Darkness. Na trenutke ekstremno visoko melodično petje Justina Hawkinsa, ob katerem lahkotno poka več decimetrov debelo steklo, (Concrete, Forbidden Love, Love Is Not The Answer,..), zvito plasiranih melodičnih napevov, ki vlečejo na staro šolo Queen (Forbidden Love, Nothing Gonna Stop Us Now), značilni slečeni riffi, ki povzemajo zmes AC/DC retorike (She’s Just  A Girl, Eddie), prežete z melodičo figuracijo britansko melanholičnega in klasicistično obarvanega principa starošolskih heavy rockerjev U.F.O.

Album zgrabi takoj za uhlje in v svoji visoko vzdržljivi erektivni legi ne popušča do konca. Od Every Inch Of You, Nothing Gonna Stop Us Now, With A Woman, do Keep Me hangin On in dalje. Ob tem je najbolj pomembno to, da so skladbe med seboj dovolj razgibane v vodilnih melodijah in atmosferičnem razvoju. Obenem navdaja z občutkom neverjetnosti spoznanje, da vas bo vseskozi vsaka skladba na nekaj spominjala. Na nekaj starega, staro rockovskega, pa po drugi plati ne boste zmogli natančno definirati kaj bi to lahko bilo. Preprosto zato, ker je vse to kar počnejo The Darkness tako lepo zapakirano v polno satiro iskrive The Darkness komedije, ki spelje poslušalca na povsem samosvoje tirnice. The Darkness tirnice torej! Takšni občutki so redki v rock glasbi. Značilni pa so za zdravo obliko parodije. In The Darkness tudi s »Hot Cakes« ostajajo na tej poti.  

The Darkness so presenetili na »Hot Cakes« tudi z integracijo priredbe Street Spirit (Fade Out) – izvirnika Radiohead. Neverjetno, a resnično! Ta skladba nosi mračno kopreno, ki ni ravno vsakdanja za The Darkness. Rušilno penetrativni riff, ki prihaja naravnost izpod jurizdikcije starega dobrega N.W.O.B.H.M. gibanja je jedro, ki vodi v polni galop to odlično priredbo. Kot takšna, odlično stopnjuje dinamični razvoj samega albuma in dostavlja nanj še en poseben trenutek, ki ga okarakterizira posebno razpoloženjsko stanje. Pravi starošolski šrapnel, ki diši po najbolj zgodnjih Iron Maiden.

Tisti najbolj zagreti se boste dokopali do količinsko omejene, a vsebinsko razširjen izdaje albuma »Hot Cakes«. Na njem vas bodo čakale štiri dodatne skladbe, med katerimi pa bo gotovo najbolj zanimiva prav zadnja Cannonball. Ta v svoji tipični »The Darkness iztirjenosti« povleče k sodelovanju presvetlega Jethro Tull flavtista in šefa skupine Iana Andersona, ki prevetri skladbo v svojem tipičnem Jethro Tullovskem soliranju. Še ena neverjetna kombinacija, ki pa odlično funkcionira. Seveda kot rečeno. Dostopna le na količinsko omejeni iz

avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10

Seznam skladb:
1. Every Inch of You
2. Nothing’s Gonna Stop Us
3. With a Woman
4. Keep Me Hanging On
5. Living Each Day Blind
6. Everybody Have a Good Time
7. She Just a Girl, Eddie
8. Forbidden Love
9. Concrete
10. Street Spirit
11. Love is Not The Answer

Zasedba:
Justin Hawkins – vokal, kitara
Dan Hawkins – kitara
Frankie Poullain – bas kitara
Ed Graham – bobni

GOSTUJOČI GLASBENIK:
Ian Anderson – flavta na skladbi Connonball (vključena le na limitirano izdajo albuma “Hot Cakes”)


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X