The Dead Daisies v formatu tria tresli zidove na tržaškem gradu (2022)

foto: ALEŠ PODBREŽNIK 2022
0 4,968

Nastopajoči: Arthur Falcone’ Stargazer / The Dead Daisies
Lokacija: Grad svetega Justa (Castello Di San Giusto) / Trst (Trieste) / Italija
Datum: nedelja, 3. 7. 2022


The Dead Daisies, gromovita hard rock formacija z relativno kratkim stažem delovanja, a množico del in dejanj, ki potrjujejo njeno orjaško aktivnost, so skupina nenehnih transformacij. V prenovljeni postavi kvarteta so v lanskem januarju izdali novi studijski album »Holy Ground« (RockLine recenzija). Zadeva niti ne bi bila tako senzacionalna v kolikor se ekipi po novem ne bi priključil sam presvetli Glenn Hughes, upravičeno imenovani »The Voice Of Rock«. V kvartet, ki ga zastopajo še kitarist in šef skupine David Lowy, sicer poslovni mogotec in letalec ter nadalje kolosalna glasbenika kitarist Douglas Aldrich in bobnar Brian Tichy, je znameniti vokalist in basist prinesel konkretno zvočno, pa tudi slogovno osvežitev. Na nek način transformacijo. Hughes je preprosto povedano tako močan glasben karakter, tako močna entiteta, da drugače ne gre. Da je ikonski glasbenik v vsem kar je počel in počne v svoji izjemni karieri tudi danes pač unikum s katerim postaja vselej unikum tudi izraz izvajalca, ni potrebno poudarjati.

Kvartet je slovel po eksplozivnih nastopih že vse od svojih začetkov. Vendar pa niti potem, ko je iz kvinteta prešel v kvartet, ali točneje, po prihodu kremenite 71. letne legende rocka, v svoji eksplozivnosti nikakor ne usiha. Prej nasprotno. Po novem kvečjemu izdatno nadgrajuje svoj energetski izkoristek. Skupina je torej po dolgem času le dobila priložnost da tudi na evropskih koncertih predstavi novi album “Holy Ground”, četudi je namignila, da ima v žepu novega. Ta je pravzaprav dokončan. Z njega je pred kratkim že predstavila tudi prvi single za skladbo Radiance.

Toliko za uvod. Pred nastopom The Dead Daisies je občinstvo razgreval lokalni kitarski matador oziroma kitarski as Arthur Falcone s svojimi Stargazer. Možakar je na sceni četrt stoletja, a je šele v lanskem letu izdal svoj tretji studijski album imenovan »Straight To The Stars«. Njegov ‘Yngwie-like’ pristop igranja, je še kako zaznaven, saj so ne le solaže, pač pa tudi kompozicije večkrat izrazito neo-klasično zasnovane. Stargazer so torej kvintet, ki je nekakšen tržaški odgovor na pridobitve rocka sedemdesetih, le da je vsa reč pač odigrana z višjim zasunom muskulature. Ljubitelji Japoncev Loudness, bi tule znali priostriti uho. Smel in zabaven nastop razigranega kvinteta z dopadljivim vodilnim vokalom.

Lep obisk prelepega prizorišča. Sprva je v premoru in na čakanje The Dead Daisies delovalo vse mirno. Vsi so lepo sedeli na svojih stolih. Nikakršne evforije ni bilo čutiti. A ko se je oder zatemnil in se je zaslišalo treskanje in grmenje, ki je naznanjajo prihod The Dead Daisies, so se vsi vsuli s stolov ter navalili proti pročelju odra. Prvi Tichy, za njim Aldrich, sicer stara Steamroller in Whitesnake znanca, potem pa seveda eden in edini. Glenn Hughes. Bend odpre špil silovito z Long Way To Go. Čakamo na prihod Lowyja, ki pa ga ni od nikoder. Kaj za vraga? Kje je šef skupine? Ni ga. In ga tudi ni bilo. The Dead Daisies so torej celoten nastop v Trstu odigrali v formatu tria, kar pa se skupini niti malo ni poznalo. Aldrich in Hughes se prav tako dolgo poznata. Aldrich je spremljal s kitaro Glenna Hughesa mdr. po Evropi na njegovih samostojnih koncertih že v letu 2015. Kemija med njima je bila že takrat na odru izjemna. In ko dodaš poleg še Briana Tichyja, si pravzaprav rečeš, da The Dead Daisies niti ne potrebujejo ničesar več. Pa vendar. Lahko postane nevarno, saj se v takšnih trenutkih kaj hitro prelevijo v ‘Glenn Hughes Band’. Takšnih občutij je bilo kar nekaj med tržaško predstavo skupine. Kot povedano. Hughes je neverjetna figura, ki preprosto nepovratno spremeni glasbeno okolje v katerega vstopi. Sleherno. Kaj se je torej zgodilo z Lowyjem? Urgentno se je moral vrniti s prvim letalom naravnost domov v Avstralijo zaradi neodložljivih obvez do družine. Več uradnih informacij ni zunaj. Torej. Zgodilo se je povsem nepričakovano. Koncert v Trstu je bil torej drugi nastop v karieri skupine The Dead Daisies, ko je ta nastopila v formatu tria.

Power trio! Dovolj so ti trije odrski kolosi. Neverjeten kinetizem, kemija, igranje kot v transu. Besede odveč. Kilometrina je pač neverjetna. Energetske silnice, ki poganjajo kolesje (v tem primeru tria) so izjemne. Silovit nastop. Drugega ni šlo pričakovati. Glenn Hughes – dušni buditelj rock’n’roll prvinskosti, ostaja izjemen. Njegov vokal zadržuje neverjetno formo za njegova ‘sedemdeset plus leta’, vokalne akrobacije, pa z njegovimi neverjetno atraktivnimi točkami improvizacije, še naprej jemljejo dih. Karizma, potenca, prezenca. Kot povedano. Eden in edini. Ubijal je. Vokalno in seveda s svojimi prodornimi, rožljavimi bas linijami s katerimi je ‘kopal’ po bas kitari, ki so z mastnim in nasršenim Gibson zvokom Aldrichevega fraziranja in topovsko kanonado izjemnega Tichyja, razvijali med koncertom osupljivo rušilnost. Prostor je bil zvočno maksimalno zapolnjen. Lowyjeve kitare nihče ni pogrešal. Poleg dodaš soulovsko pričesko ter teatralen vokalni razpon legendarnega vokalista, ki ostaja tudi pri 71. letih v izjemni formi, in mera je polna. Črnski vokal ujet v telesu belca. Briljantno. Neopisljivo. Vedno znova in znova.

Tichyjeva bobnarska solaža je bila vredna poslušanja sleherne sekunde. Malo je takšnih bobnarskih solaž. Prej dolgočasijo publiko, kot kaj drugega. Ne v primeru Briana. Tichy je naravnost teatralen. Med točko je dodal nekaj zabave tudi v slogu znanih solaž Mikkeya Deeja, ko dežujejo bobnarske palčke z neba (z vso silo udariš s palčko v opno kotla in jo izpustiš, da odfrči do reflektorjev), pri čemer je Brian dokazal, da bi bil zelo dober lovilec žogic pri baseballu.

Aldrich je bil tega večera izjemno razigran. Prostrani oder je Hughesu in Aldrichu omogočal, da sta se maksimalno raztegnila. Sploh Aldrich, ki je bil ‘vokalno prost’ se je nenehno gibal z desne na levo in vrtel kitaro v rokah, jo večkrat dvignil za hrbet in soliral za hrbtom, prav tako pa je v zanj že kar značilnih čepečih pozah dostavil svoje fascinantno soliranje.

Eksekucija brezhibna. The Dead Daisies so uživali na odru. Bend je pridno zaokrožil diskografijo petih albumov. Teža je bila usmerjena na najnovejšega, to je »Holy Ground«, vendar pa so The Dead Daisies ob novem singlu Radiance, zaigrali še eno povsem novo skladbo Shine On, ki je uradno prej še niso predstavili. Svojevrstna vrhunca sta bila seveda izvedbi Deep Purple klasik  Mistreated ter v dodatku Burn. Ko govorimo o Mistreated, ostaja verzija z Glennom Hughesom na vokalu, ne glede na to kateri glasbeniki ga danes spremljajo na odru, največji možni približek tistemu starodavnemu izvirniku, ki so ga nekoč davno tega skomponirali eni in edini. Mk. IV verzija Deep Purple (v postavi s Hughesom seveda). Neprecenljivo.

Koncert skupine je torej odjeknil hipoma, ker je preprosto energija, dinamika in sosledje medkoncertnih dogodkov na odru senzacionalno. Trušč in hrušč v skladu s fenomenalno uigranostjo in medsebojnim zaznavanjem je enkrat več dokazal, da ostaja format udarnega tria pravzaprav bistvo bistva v rocku. Nastop skupine s polnim koncertnim repertoarjem je potrdil, da je bil izlet v Trst, še preden dosežejo The Dead Daisies 12. 7. 2022 ljubljansko dvorano Stožice, kjer nastopijo v vlogi predskupine Judas Priest, ne le nuja, pač pa kar ena izmed od življenjskih obvez. Gre torej za ekipo, ki ti z odrsko predstavo napolni zaloge energije ‘prekurjenih’ baterij. Skupino, ki energijo oddaja ter z njo seva neverjetno in edinstveno vibracijo. Vedno je bilo tako z The Dead Daisies, a tovrstna občutja po prihodu Glenna Hughesa in na nek način sama simplifikacija sistema na vsega kvartet – v Trstu pa celo na trio, prenaša sevanje pozitivnih vibracij vse te prvinske rock’n’roll magije po katero prihajamo od nekdaj na koncerte, še bolj pristno in prodorno. Se vidimo torej kmalu v Stožicah!

Besedilo: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik & Edita Klemen


The Dead Daisies setlista:
1. Long Way to Go
2. Unspoken
3. Rise Up
4. Dead and Gone
5. Radiance
6. Mexico
7. Bustle and Flow
8. Fortunate Son (orig. Creedence Clearwater Revival)
9. Solo bobni
10. Mistreated (orig. Deep Purple)
11. Shine On
12. My Fate
13. Like No Other (Bassline)
13. Holy Ground (Shake the Memory)
—dodatek—
14. Midnight Moses (orig. The Sensational Alex Harvey Band)
15. Burn (orig. Deep Purple)

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki