Steel Panther na projektilih erekcije glam metalskih salv v Zagrebu (2022)

foto: ALEŠ PODBREŽNIK 2022
0 7,396

Nastopajoči: Steel Panther / Florence Black (predskupina)
Datum koncerta: sobota, 2 .7. 2022
Prizorišče: Tvornica Kulture / Zagreb / Hrvaška


Steel Panther nemara niti ni treba več podrobno predstaviti. Gre za skupino, ki je premeteno raziskala niše na sceni rocka, kjer bi lahko prišli v fokus množic. Uspelo jim je prodreti. Steel Panther so izbrali vlogo parodije, ki oživlja leta glam metala in kalifornijske Sunset Strip scene brezbrižnih časov osemdesetih. Steel Panther pa se pri tem niso brzdali. Pristopili so na moč bizarno. No, pa niti ne. Za tiste z bolj odprtimi glavami, nikakor ne gre za vrsto šoka. Drugi bodo rekli, da so šli Steel Panther pri tem daleč, daleč preko vseh meja dobrega okusa. To so tisti zakrknjenci zaradi katerih so mnogi albumi  opremljeni z nalepkami Parental Advisory. Bend, ki se je pričel dejanski prebijati potem, ko se je transformiral in prevzel ličila in kostume zasedb Mötley Crüe, Ratt in Poison ter s prefinjeno odrsko mimikrijo zganjal prvovrstni cirkus, ko je oživljal šege in navade citiranih skupin na način, da je vse pobalinstvo po katerem slovi Sunset Strip bizarno prenapihnil, pa ne bi prišel nikamor, v kolikor ne bi  bili posamezniki tudi hkrati izjemno dobri glasbeniki. Ne le izvedbeno, pač pa tudi v smislu komponiranja. Satchelu pride ob bok malokdo. Je pravi Eddie v malem!

Turneja Re-Erections je skupino po ‘vijugavi poti’ naposled le nekako pripeljala v Zagreb. Koncert je bil nekajkrat prestavljen. Najprej bi morali nastopiti ločeno 12. 6. 2021, potem je bil koncert prestavljen na 2. 7. 2022. Ko pa je bil definiran in potrjen še datum prihoda Whitesnake v Zagreb, ki se je poklopil z 2. 7. 2022, se je ponudila priložnost, da nastopijo Steel Panther pred Whitesnake na ŠRC Šalati. Se pravi skupaj. Pa so Whitesnake, ravno pred prihodom v Zagreb, bili prisiljeni odpovedati vse termine preostanka evropske turneje in ni dosti manjkalo, da bi s tem vred padel v vodo tudi nastop skupine Steel Patnher. Vendar je organizatorju uspelo rešiti koncert Steel Panther in prestaviti skupino iz prizorišča ŠRC Šalata, kamor se zbaše kakih 3000-3500 ljudi, v zagrebško Tvornico Kulture, ki sprejme trikrat manj ljudi. Je kdo dvomil, da bi bil ta koncert slučajno slabo obiskan? Ni šans. Odličen obisk Tvornice Kulture je dokazoval, da imajo Steel Panther na Hrvaškem že izoblikovano kremenito bazo privržencev, ki jim vneto sledijo. Na veliko veselje gre po veliki večini obiskovalcev za generacijo mlajših ljubiteljev tovrstne glasbe, kar je nadobudno in dokaz da bo glam metal (revival) obstal.

Tole kar sledi, ne sodi v naš vselej zvedavi duh, a smo predskupino Florence Black to pot preskočili in jo kompletno črtali iz seznama koncertnih obiskov. Zato si ‘vguglajte’ tokrat sami nekaj vprašanj, če se želite seznaniti tudi s to skupino. Raje smo v času njihovega nastopa hladili glave s še eno rundo piva v lokalu na drugi strani Šubičeve avenije. Po vstopu na prizorišče malo preko devete – Florence Black so ravno končali z nastopom, se je začutilo izjemno vedro razpoloženje, pozitivna klima, tisti pravi naboj, prasketanje isker v zraku. Vse to je nagovarjajo, da bo nocojšnji večer oziroma druženje s Steel Panther, absolutno in v vsem nekaj posebnega.

Potem se je povsem zatemnilo. Nasneti uvod z Van Halen klasiko Unchained je pripravljal pravšnjo pisto za katapultiranje v neko obdobje, ki je minilo, vendar pa živi danes v liku in delu Steel Panther kot prvovrstno komedijantstvo oziroma parodičnega šov teatra. Vse gravitira na ekscese brezmejne domišljije podob, ki ji tke svet moške seksualne fantazije in goltanja ter vsrkavanja raznolikih drog.  

Na oder udarijo Steel Panther naravnost skozi ‘zadnja vrata’. Kaj dejansko pomeni ‘ko vstopiš v zadnja vrata’ (Goin’ in The Back Door)? Verjetno ne potrebujete dodatnih obrazložitev. Ob stalnih članih, to je vokalistu Michaelu Starru (pravo ime Ralph Saenz), kitaristu Satchelu (pravo ime Russ Parish) in bobnarju Stixu Zadinii (pravo ime Darren Leader), pa ni bilo basista Lexxija Foxxa (pravo ime Travis Haley), pač pa Joe “Spyder” Lester. Spyder je nekdanji Starrov in Satchelov kamerad iz časov, ko so vsi trije delovali v tribute to Van Halen zasedbi The Atomic Punks. Spyder je bil mdr. svoje čase tudi tour menedžer skupine Steel Panther. Dejansko je Foxx težko zamenljiv, če sploh. Dejansko ni zamenljiv. Ne zavoljo igranja bas kitare, v tem mu je Spyder enakovreden, če ne celo tehnično boljši. Pač pa preprosto zavoljo same pojave, ki je bila ‘glam metal vsega možnega glam metala na enem mestu’ in ekscesnih vragolij, ki jih je bivši basist zganjal na odru, sploh ko se je vseskozi pogledoval v roza ogledalo sedeč ob kredenci polni ličil in drugih rekvizitov, ki jih zahteva bizarna bizarnost parodije. Žal se ta del magije nikdar več ne bo vrnil med nas. To pa ne pomeni, da je samemu koncertu Steel Panther v Tvornici Kulture kaj manjkalo.

Bend je v vmesnem obdobju preizkusil kar nekaj basistov, no na aktualni evropski Re-Erections turneji, pa je zaupal usodo ‘štiristrunskega’ čudesa torej rokam Spyderja, ki je Lexxija Foxxa nadomeščal že na nekaterih posamičnih špilih  v letu 2018.

Bend je polovico set liste posvetil izvedbi prvih dveh albumov: »Balls Out« (2011) in »Feel The Steel« (2009). Iz obeh je postreljal najbolj pečatne trenutke kariere, ki so že davno tega postali obveza oziroma del železnega repertoarja skupine. Prva neslana šala odrske komedije s Steel Panther, ki je obstala v spominu, leti na obešenjaški humor vezan na lik Def Leppard bobanrja Ricka Allena. Ob tej priložnosti je Zadinia povlekel levico izven rokava ter jo spravil pod majico, da je deloval, kot da je enorok ter pričel z desnico bobnati uvod v Asian Hooker. Medtem je Satchel razglabljal o čudnih nagnjenih nezadržnega magnetizma Def Leppard bobnarja do azijskih deklet.

Dejansko je pri Steel Panther polovico koncerta igranje, polovica koncerta pa komedijantski teater ob katerem težko zadržuješ solze smeha. Vrhunec koncerta je pripadel prav tem trenutkom komedijantstva ter norčave igre, ki so ga Steel Panther odprli s prihodom Starra našemljenega v Ozzyja (beri: Starr z Lennokami, poglajeno dolgo pričesko, poln tremorja in v značilni cepetavi hoji Ozzyja), bend pa je udaril s Crazy Train. Sledi odhod Satchla za bobne (tehniki so v pročelju odra medtem nameščali Nordove klaviature o čemer bo več govora v nadaljevanju). Satchel je medtem kratkočasil publiko tako, da je z desnico tolkel po snare bobnu, z levico pa medtem odigral venček nekaterih najbolj znamenitih fraz zgodovine metala. Sledi prihod zvezde večera. Človeka, ki bi moral na isti dan nastopiti v Zagrebu kot del postave Whitesnake. Zagrebčan Dino Jelusick (originalno Jelusić). Mož ,ki je s svojim neslutenim vokalnim talentom osupnil in očaral samega Davida Coverdalea. Človek, ki je iz malega balkanskega kotla dosegel to, kar je velika redkost. Slovan v anglo-saksonskem bendu, ki poseduje ikonski status. Iskrene čestitke Dinu! Le koliko takšnih talentov se še nahaja na tem koncu Evrope? V Tvornici in ob prihodu Dina torej zavre, bend pa se ošvrkne ob Van Halen klasiko Jump, ki ji sledi še The Final Countdown (Europe), pri čemer je Dino vzel v roke ‘keytar’ (slovenski jezik za to ‘čudo’ klaviatur še ni izumil prevoda, četudi nam je dobro poznan še iz časov Modern Talking).

Verjetni vrhunec pa je sledil, ko je bend na oder povabil prvo mladenko. Zadinia je sedel za Nordove klaviature, Starr pa je začel dekletu teatralno dvoriti, medtem ko je bend izvajal baladno Weenie Ride. V podaljšani režiji. Še več punc je zatem krenilo na oder. Tisti, ki so Steel Panther koncert kdaj že obiskali, so vedeli kaj zna temu slediti. No, vsaj v avstrijskem Grazu (Orpheum Teater) 2. 3. 2014, je med izvedbo 17 Girls In a Raw skupina uspela pripraviti cel garnizon deklet, da so ta slekla povsem do pasu. A to je bilo v časih, ki so delovala še neobremenjeno. Znatno svobodneje smo še dihali takrat. Očitno je ‘zloraba’ termina ‘korektnosti’ ter njegovo ‘podtikanje’ v vse pore našega življenja do leta 2022, pogoltnila še zadnji kanček smisla za zdrav štos, zato s pravim vrhuncem med izvedbo te skladbe, ni bilo nič. Bend je sklenil regularni del v potentnem zaletu! Z Death To All But Metal.

Bend je bil koncertno fenomenalno razpoložen. Koncertna oprava in gibanje so prinašala v vsem izrezljano pozna osemdeseta leta, ko je v Los Angelesu cvetela Sunset Strip scena. Nekaj blišča je šlo po zlu, saj na odru ni več Lexxija, kar velja za vrsto nepopravljive škode, se je pa zato prikradlo na nove Steel Panther nastope več ‘pajkovske’ črnine. Sploh Satchel je deloval nabrito tega večera in jezik mu je neverjetno tekel, ko se je norčeval zdaj iz enega, zdaj iz drugega člana skupine. Starru, kot frontmanu, je v tem oziru skoraj kradel primat. Pri tem sta Satchel in Spyder pometala malho trzalic med publiko, kar je kvečjemu potrjevalo izjemno vedrino ter briljantno vzdušje, ki ga je s kvartetom soustvarila prevreta publika, ko je med koncertom ves čas fanatično sodelovala s skupino. Tudi s petjem verzov. Vseh skladb. Po Community Property, ki so jo privrženci zahtevali že mnogo pred obveznim dodatkom, so si Steel Panther za veliki finale v skladbi Gloryhole podajali klobuk in ga teatralno lovili po odru, na koncu pa je s prvim metom pristal na bobnarski palčki Stixa Zadinie.

To je to. Žur po katerega prideš. Nič več nič manj. Večer nabit s kipečim optimizmom in noro zabavo. Pivo je teklo v potokih in tla so postala prava drsalnica. Hlapi premnogih alkoholnih derivatov in prevreta sopara, ki je pogojevala pravo meglico na prizorišču, pa sta sama po sebi silila v ekstremno znojenje. Nihče, prav nihče se ne bi branil, če bi Steel Panther tega večera igrali še kakšno dodatno uro. Nemara celo skupina sama ne. Bil je eden tistih večerov na katere spomin ostane vselej sladek. Eden tistih koncertnih žurov, ki jih ne pozabiš do konca svojih dni. Ko po koncertu rečeš, da bi šel takoj še enkrat na tak koncert.

Besedilo: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik

Steel Panther setlista:
Unchained (orig. Van Halen) – taped intro
1. Goin’ in the Backdoor
2. Tomorrow Night
3. Asian Hooker
4. All I Wanna Do Is Fuck (Myself Tonight)
5. Fat Girl (Thar She Blows)
6. Crazy Train (orig. Ozzy Osbourne)
7. Guitar Solo (incl. Rock You Like a Hurricane / Seek & Destroy / Breaking the Law / Eruption/ The Trooper / Maste)
8. Jump (orig. Van Halen)
9. The Final Countdown (orig. Europe)
10. Weenie Ride
17. Girls in a Row
18. Death to All but Metal
—dodatek—
19. Community Property
20. Gloryhole


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki