Izvajalec: Underwater Sleeping Society
Založba: Kool Thing Records
Izid: year
Trajanje: 48:17
Ocena: 4/5
Ker nosi tale album letnico 2008, pa smo ga prejeli v uredništvo šele sedaj (bolje kot nikoli), je vredno imeti pred očmi dejstvo, da je album izšel v času, ko je povpraševanje po indie rocku doživljalo pravi razcvet. Dve leti kasneje tega ni čutimo več tako intenzivno, zmanjšalo pa se je tudi število tovrstnih izdaj. Torej vrnimo se za dve leti nazaj in v nedrje indie rock glasbe.
Underwater Sleeping Society so finska zasedba, ki je nastala leta 1999 v mestu Riihimäellä. Že samo ime skupine je pravo razodetje osebne izkaznice njenega glasbenega značaja. Glasba je večinoma zasanjane narave. Torej srednje hitro orientirani ritmi. Odlično uspavalno sredstvo. V pozitivnem oziru. Glasba Underwater Sleeping Society deluje pomirjujoče, ne dolgočasno.
Za skupino je značilno, da gradi slikovit bogat preplet zvočnih plasti, ki jo poosebljajo posamezni gradniki njene glasbe. To drži zlasti za integracijo klaviatur, ki se naslanja na mnoge trike zlatih sedemdesetih let – torej retro vzgibe. Zvoki blizu melotronu, motivski dotiki klasičnega klavirja, naravno zveneči akordi, ki jih izvablja kitara. Srednje hitri tempo si skupina najraje izbere. Bobni nosijo povsem naraven zvok, živ. Metličenje po činelah včasih še dodatno poudarja ta občutek povsem pristne in naravno zapakirane zvočne podobe skupine. V vse to se odlično uleže sanjavi, blago “odsotni”, kakršen se za “zaspane zadetke”, kakršni ti Finci definitivno so, tudi spodobi. Vsekakor vokal deluje blago hlipavo, lagodno, razrahljano in upogljivo. Torej patetika je v njem očitno iskana vrlina in neobhodna stalnica zunanje podobe glasbe skupine. Tak značaj vokala ne moti v ničemer. Le navaditi se ga morate. Njegov priokus patetike, pa sicer fantje spretno oblačijo v satirični značaj poezije. In razgibajo vse skupaj tudi z multivokalno opremljenimi harmonijami.
Pri vsej stvari godi dejstvo prirojenega občutka za močne in prepričljive vodilne melodije, ki jih poosebljajo glavni motivi. Skupine ni prav nič strah dodajati v skladbe tudi aranžmaje pihal (Antique – trobenta, v Saw You At My Funeral in navita Painting The Dead - flavta). Po drugi plati najdemo nekaj potencialnih skladb, ki jih lahko brez težav večkrat na dan zavrtiš na masovno obleganih radijskih frekvencah ali celo na MTVju (Accidents, refren skladbe Trapdoors). Skupina mnogokrat okusno dopolnjuje zvočno vsebino albuma z godalnimi aranžmaji.
Sanjavo vzdušje odlično razgibavajo melodične linije bas kitare. Ta je vseskozi voljna vrivanja melodično oblikovane in dinamične špure, ki dodaja zahtevano pomemben kontrast glasbi skupine in razširja samo zvočno sliko ter poudarja njeno globino. Nekatere linije bas kitare spomnijo na spogledovanja skupine z opusom skupin s konca osemdesetih, ki so oblikovale gibanje post punka, kot so Joy Division, Cure ali No Order. Če to vse prelijemo v novo dobo, se po hipnotičnem učinku, kakršnega narekuje ritem sekcija, lahko najde (razpoloženjsko energetske) vzporednice s skupino, kot je Interpol (skladba Trapdoors). V zasnovah melodij pa ne moremo mimo zapuščine The Beatles, kar pa je tako ali tako osnova vsakemu pravemu indie rocku. Podobnosti z The National, Doves ali Editors prav tako niso zanemarljive.
Na albumu je skladba Body Blues tista, ki zajame z eno žlico prav vso poanto glasbene zasnove Underwater Sleeping Society. V njej so združene na enem mestu prav vse kvalitete aranžiranja skupine in vsa ustvarjalna energija zasedbe kulminira v tej skladbi v optimalno gorišče samoojačevanja. V takem trenutku je težko reči, da bi v skladbi lahko naredil še kaj bolje, ali da bi ta potrebovala kakršenkoli popravek.
Glede na dejstvo, da so vse skladbe med seboj različne dovolj v vodilnih motivih, obenem, pa ohranjajo rdečo nit glasbene poante skupine, je album “The Dead Vegas” stvaritev, ki v predvidljivem žanrsko izraznem okvirju indie rock glasbe, uspešno rahlja te okvirje in jim dodaja prepotreben intelekt in ustvarjalno duhovitost. Zato lahko brez dlake na jeziku trdim, da gre za odličen glasbeni dosežek in eno boljših plošč, ki so izšle na polju indie rocka v letu 2008. Skandinavci imajo pač v sebi prirojen občutek za dorečeno harmonijo melodij, nosijo tesnobo in žalost v srcu, ki generira prepričljive glasbene stvaritve. So iskreni dovolj, da se upajo to iskrenost pokazati. Zato je “The Dead Vegas” zelo prepričljiv in kvaliteten glasbeni izdelek, ki ga globoko priporočam, vsem ki iščete pravo glasbeno “neodvisnost”. Potrjuje, da so Underwater Sleeping Society našli svoj prepoznavni glasbeni jezik, ki bo tudi v prihodnje z gotovostjo navduševal.
Zasedba
Okko Nieminen – vokal, kitara
Tomi Tiittanen – kitara
Jussi Hietala – bas kitara
Sampo Fagerlund – bobni
Olli Waris – klaviature
Matti Olavi Töyli – tolkala, rog
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Hanna Kaasalainen – violina
Emmi Kaasalainen – viola
Katariina Kumpulainen – čelo
Tuomas Eriksson – pozavna
Maija Hietala – flavta
Samuli Peltoniemi – trobenta
Produkcija
Underwater Sleeping Society, Jukka Putkinen & Henri “Hippo” Ohvo
Seznam skladb
1. Saw You At My Funeral
2. Hurry Or Worry
3. Trapdoors
4. Body Blues
5. Painting The Dead
6. Counting Stars
7. Antique
8. Accidents
9. Golem
10. This Might Have Happened…
11. The End Us Just A Dawn
