The Doors Experience Štukovce brez težav pripravili do orgazma! (2008)

Pretekli vikend je minil v domeni žabarskega eksodusa na štajersko, točneje v mariborski Štuk, ki se je v soboto zvečer šibil pod silino jodlarskega desanta, prerazporejenega pod skrivnim imenom operacija The Doors Experience. Šlo naj bi za enega vrhuncev letošnje koncertne sezone ožje mariborske okolice, ki pa nas je po pričakovanju na žalost pustil precej ravnodušne.

Že sam prvi pogled na dvorišče “Štukovega dvorca” je očem povprečnega Jože porajal približno toliko dvomov, kot arhitekturna stabilnost v neposredni bližini na hitro postavljenega kebaba. Simpatična koliba je namreč opazno simpatizirala s hitro se spreminjajočo smerjo in jakostjo vetrov ravnokar prispelih izza Urala, da metansko možno aromatiziranih pišev posameznikov niti ne omenjam. Zgodba s Štukom je pač malce drugačna. “Razburljiva” kvadratasta konstrukcija s ščepcem komaj opaznega industrijskega pridiha po vzoru ljubljanske Metelkove zdolgočaseni mariborski mladeži ponuja nekakšen peskovnik za raznobarvna kulturno umetniška razvajanja. In verjetno gre prav utrudljivi zdolgočasenosti slednje pripisati veliko zanimanje za nastop avstrijskega peterca The Doors obsedencev, ki v simpatično nekompaktni zvokovni podobi obuja spomine na nesmrtne titane velike čitanke rock & rolla.

The Doors Experience so se predstavili z dokaj predvidljivim naborom železnih Doors favoritov, med katere so kosmati avstrijski žrebci rade volje natresli še arome nekaterih manj prepoznavnih cvetk. V tem pogledu velja izpostaviti vživeto izvedbo Crystal Ship, zabavno Five To One, ali You’re Lost Little Girl, ki so po odzivnosti publike vse po vrsti dostojno konkurirale zimzelenim Break On Through (To The Other Side), Alabama Song, The End ter seveda Light My Fire! Uvodna Roadhouse Blues nas je recimo malodane ponesla preko strehe, spremljana z ubranim petjem pa je nekje vmes obstala tudi When The Music’s Over!
Zapuščina The Doors tudi 37 let po smrti Jima Morrisona pri poslušalstvu vseh starostnih razredov vzbuja zavidljivo mero simpatiziranja, če ne že kar fanatičnega čaščenja. Mistična atmosfera, ki se že leta nabira okoli Morrisonove ikonografije, je vase dodobra posrkala tudi mladca z motečim germanskim dialektom Jasona Boilerja, ki si je po nekem čudnem naključju nadel nadimek Jim (kdo ve kakšna zgodba stoji za tem)! Jasonova impersonacija Jima Morrisona pa le ni tako brezmadežna, kot bi od povprečnega The Doors obsedenca lahko pričakovali. Najmočnejši Jasonov adut je gotovo vokal, s katerim ostaja bistvo The Doors sporočila lepo zaobjeto, vsekakor pa bi skupna ocena pevčeve predstave brez komičnih baletnih vložkov bržkone kotirala mnogo višje. Prav zaradi prisotnosti slednjih se je na trenutke zdelo, da je Jasonova vznesenost na trenutke interpretacijam največjih triumfov zasedbe več odvzela, kot jim je dala. Navdušenje s katerim je Jason grizel v ikonografijo Jima Morrisona je bilo neizmerljivo in se je lahko merilo le z gorečnostjo njegovega kolege Klausa Bergmaierja, ki je vestno, na trenutke celo preveč navdušeno, kopiral Manzarekove manevre. Ostala trojica je omenjenima sledila v previdni, vidno na pamet naučeni maniri, ki ni puščala prostora za konstruiranje konkretnejših melodičnih preletov, niti v ozkem okviru The Doors kataloga. V tem pogledu gre pri The Doors Experience za previdno in posledično tudi neatraktivno soočanje z velikani glasbene preteklosti.

Če bi že moral iskati zmagovalca sobotnega večera, bi ta čast gotovo pripadla razgreti mariborski mladeži, katere energičnost, dobra volja in pregovorna nagnjenost v korist poštenega rajanja je (vnovič) potrdila svojo nadvlado nad monotono razvajenostjo ljubljanske raje! H gojenju oglušujočega vrveža so svoje gotovo dodali tudi The Doors Experience, ki niti slučajno niso bili slabi, seveda pa niti pol toliko zanimivi kot njihovi veliki idoli, kar roko na srce ne ponuja nekih blaznih obetov, sploh če tako kot moja malenkost niti pod razno ne spadate v kategorijo brezpogojnih The Doors častilcev.

Besedilo: Daniel Pavlica
Fotografije: Mojca Perdih