Izvajalec: Pallas
Založba: Inside Out Records
Izid: year
Ocena: 4.5/5
Tole pa ni nobena šala! Pallas se po štirh letih vračajo. Vračajo naravnost na veličino prvenca “The Sentinel” (1984). Sprva sem se zbal, da so fantje znova izbrali še en prezahteven koncept in ga v iskanju perfekcije tako detajlno nehote “napihnili”, da se bo takoj zrušil pod težo visoko letečih pričakovanj, kot se je zrušil njegov predhodnik “The Cross And The Crucible” (2001). To pot fantje le niso bili tako strogi in zahtevni do samih sebe.
Po triminutnem, sicer veličastnem klaviaturskem klasičnem uvodu, v katerem me je bilo ob poslušanju prvič resnično strah, kajti sumljiv mi je bil ta uvod. Sumljiv zaradi relativnega osebnega razočaranja nad ploščo “The Cross And The Crucible”, ki se je prav tako začela zelo ambiciozno, potem pa izgubila rdečo nit. Bringer Of Dreams pa me je prvi demantiral, saj pesem steče. Steče s polno paro. Pallas udarijo po treh minutah in nas takoj odkatapultirajo v sebi lastno dimenzijo s sebi lastno atmosfero, ki jo znajo tile melanholični škoti še kako prefinjeno zgraditi. Mravljinci vzdolž telesa, ob tako masivni zvočni zavesi, pri tem nikakor niso izvzeti. Pallas ne izgubijo rdeče niti in pesem je napoved, da imamo pred seboj nov velik Pallas album in da se bo v prihodnjih minutah zgodilo marsikaj glasbeno sladostrastnega!
Warriors ne pomeni nobenega odstopa, pusti še večji vtis, saj se odpre še bolj rockovsko naravnano in intenziteta ne popušča. Vsekakor ne gre tudi v njem brez razpotegnjenega srednjega dela, kjer smo priča pravi drami v prelivanju melodij med kitaro in klaviaturami. Pristni “Rickenbecker” zvok bas kitare je srce plošče! V produkciji je jasno ločen in njegovo fantastično, melodično, živahno sprehajanje trga in reže skozi jeklo da se ti utrga! Ghostdancers odpihne v povsem drugo galaksijo, saj jo začini keltski folk uvod z violino. Koncept o iskanju pravice, ohranjanju dostojanstva, bitki za čast, o udejanjanju velikih sanj o boljšem življenju. Sanje! Ghostdancers so iztrebljeni Indijanci, ki so nastradali na račun iskanja boljšega življenja belcev. Vendar pa album doseže vrhunec ob To Close To The Sun. To je progresivni vrhunec plošče, vseskozi z nadaljevanjem,ki g ani moč predvideti in nenadejanimi obrati vzdušja, znova z izrednimi solističnimi motivi klaviatur in kitare. Pesem Messiah sprosti resnost prvih štirih težje skomponiranih in strogih pesmi. Messiah je krajša pesem, kjer je “rockovski” kitarski “riff” mnogo bolj izrazen in kjer bas linija še posebej vneto izvablja iz Rickenbeckerja tisti magični, rahlo distorzirani, rožljajoči zvok. Messiah nosi potencial hit singla! Aranžmaji klaviatur v ozadju nosijo tu orientalske vplive. Komad je duhovita parodija na dvoličnost božjih posrednikov. Northern Star je miren inštrumental s kitaro v središču, katera (zanimivo!) vleče po zvoku in liniji na kakšen novodobni izum velečastitega Stevea Howea (Yes). Potem pa se lahko pripravijo za svoj direndaj ljubitelji težje distorziranih zvokov, kajti sledi Mr. Wolfe, ki je zloben od glave do repa in rifovsko najbolj navit komad plošče, odpeljan v čistem klasicističnem slogu. Prepustite se superironim bas linijam v ospredju zvoka produkcije! Umetnost nepredvidljivosti! Z Invincible, se vračajo Pallas znova mračnosti nasproti in ta doseže vrhunec na zaključni The Last Angel. Obe pesmi merita krepko preko 10 minut in sta klasično neo progresivno zasnovani. Plošča se konča z zaključkom visokega vzdušja, kjer nosi ženski vokal vlogo angela in vodi svoje “nebeške” linije v italijanščini. No na koncu le posije sonce. Obe pesmi, pa kljub imenitni masivni zvočni zavesi, sicer ne dosežeta pompoznosti prvega dela plošče, ko je praktično v graditvi zvoka prisoten malodane cel orkester s pihali in godali vred, kar gre posebna zahvala klaviaturistu Ronnieju Brownu.
“The Dreams Of Men” ima potencial, da postane z leti monument oz. klasika rocka. Je izjemno dovršen in zrel album, kjer so fantje v Pallas iznašli zmagovito formulo svoje koeksistence, biti v pravem trenutku na isti valovni dolžini. Tako so naredili pravzaprav brezčasno umetnino, ki se jo ob poslušanju pravzaprav nikoli ne naveličaš in pomeni za Pallas nov vrhunec njihove kariere.
Zasedba
Alan Reed – vokal
Niall Mathewson – kitara
Ronnie Brown – klaviature
Graeme Murray – bas kitara, spremljevalni vokal
Colin Fraser – bobni
Gstujoči glasbeniki:
Pandy Arthur – vokal na 9
Paul Anderson – piščal na 1 in 3
Karen Raitt – vokalna spremljava na 5
Lisa Paterson – vokalna spremljava
Produkcija
Niall Mathewson & Graeme Murray
Seznam skladb
1. The Bringer Of Dreams (9:50)
2. Warriors (7:15)
3. Ghostdancers (7:30)
4. Too Close To The Sun (11:34)
5. Messiah (4:57)
6. Northern Star (4:01)
7. Mr. Wolfe (5:48)
8. Invincible (10:45)
9. The Last Angel (11:28)
Trajanje albuma: 73:08
