The Ferrymen: One More River To Cross

0 94

Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 21. 1. 2022
Produkcija: Magnus Karlsson
Dolžina albuma: 56.30 min
Zvrst: Melodic Metal
Ocena: 9.0/10


The Ferrymen, mednarodna melodičnometalska senzacija, ki jo zastopajo čilski vokalist Ronnie Romero, švedski kitarist in multi-instrumentalist Magnus Karlsson ter ameriški bobnar Mike Terrana, so se vrnili še s tretjim studijskim albumom projekta, za katerim stojijo ‘glavešinarji’ založbe Frontiers Music Srl. Nadeli so mu naziv “One More River To Cross”. Ali je to metafora za zadnji album projekta, glede na pogodbo z založbo, pa bomo vsekakor videli, a dvomim.

Karlsson je dobro znani legionar založbe. Studijski. Nekakšen švedski multi-instrumentalni adekvat Italijanu Alessandru Del Vecchiu, le da se ne more pohvaliti s posebej ‘v nebo vpijočimi’ vokalnimi karakteristikami. No, Magnus pa je v zadnjih letih le nekoliko izpregel iz neverjetne ustvarjalne vneme po kateri je bil znan zlasti v prvi dekadi novega milenija, ko je material za albume različnih izvajalcev (‘naročnikov’) pod okriljem založbe Frontiers Music Srl., kar deževal od njega. Kljub temu ostaja Magnus, pač Magnus. Dobra roba se ne pokvari. Drži se svoje recepture, ki jo mojstrsko obvladuje in s katero si vselej priigra zmagoviti poker asov, pa četudi gre le za izjemno spretno recikliranje in serviranje že slišanih stvari, a v prenovljeni in na moč vabljivi embalaži.

Pronicljivi in rutinirani Magnus je znova skrpal skupaj zavidljivo bero kar enajstih skladb, album pa nosi spet konkretno minutažo, vendar niti za hip ne dolgočasi. Kaj torej oddaljuje tudi tretji album projekta, s tem pa tudi sam projekt od siceršnjih projektov (FreeFall, Last Tribe, Starbreaker, Allen/Lande, Place Vendome,…) za katerimi stoji ta glasbenik, četudi je slog skladanja v principu zelo podoben? Želeni odklon prinašata druga dva glasbenika, ki sodelujeta v tem projektu. Prvi je bobnarski vešč in težkokategornik Mike Terrana, drugi pa izjemni vokalist Ronnie Romero.  S svojimi glasbenimi karakteristikami dodajata tisti potrebni ščepec ‘drugačnosti’. Sploh Romero, ki se po običaju vokalno znova razstreli na ‘prafaktorje’. Mož osupne z vokalno predstavo in ostaja v špici vokalistov svoje generacije.  Terrana – njegov orjaški ego je prav dobro poznan, saj zahteva zase ogromno pozornosti in ekspresivnega prostora, pa je mestoma lahko tudi precej umirjen in ne sili v ospredje. V točkah, kot sta City of Hate in/ali Bringer of the Dark, ki sta mračnejši točki albuma, pritisne vsekakor tudi na plin in v teh trenutkih pridobiva album na izdatnejši heavymetalski nasršenosti, ki je zbližana lahko tako s Primal Fear, kot tudi z Rage v obdobju, ko je Terrana bobnal v tej skupini. Vsekakor pa je tudi to pot jasno poudarjena Karlssonova privrženost prvinam AOR glasbe oziroma melodičnemu rocku. Aranžmaji za klaviature so prisotni na slehernem koraku albuma, kar vsekakor zbližuje podobo albuma s projektom, kot je Allen/Lande.  Terrana je vsekakor močno opazen. Na albumu ‘postreli’ nekaj ubijalskih prehodnih rollingov, ki dajejo temu bobnarju od nekdaj pečatni predznak unikatnosti, kot je to mdr. nakazano v Hurt Me To The End Of The World.

The Ferrymen torej tudi z albumom »One More River To Cross« opravičujejo v vsem svoje poslanstvo. Najbolj so seveda z izdelkom zadovoljni znova njegovi naročniki, to je vodstvo založbe, vsekakor pa se mu nikakor ne bodo mogli upreti vsi ljubitelji Karlssonovega principa skladanja, pa tudi zasedbe Lords Of The Black, možne so občasne vzporednice z Almanac Victorja Smolskega, Primal Fear ter ‘klasičnih Terrana časov’ bivanja pri Rage, saj je »One More River To Cross« metalsko vsekakor dovolj naoštren in povampirjen, da bo omrežil tudi tiste, ki zahtevate vsaj ščepec mračne in pogubne atmosferičnosti, četudi je novi album znova ultra-muzikalno nalezljiv na vsakem koraku. Karlssson je znova spravil od sebe nekaj na moč fascinantnih kompozicij, ki na albumu izstopajo. To je definitivno naslovna skladba albuma s fenomenalnim refrenom, pa tudi z orientalskimi ornamentni zabeljena Shut It Out. Znova je ntaresel nekaj izjemnih momentov kitarskega soliranja. Magnus slovi v prvi vrsti kot izjemen kitarist in prepričan sem, da bi mnogi metalski puristi raje videli, da igra na albumih samo kitaro in pusti klaviature povsem pri miru. Zlasti naslovna skladba ima predznak neo-klasične (power) metalsko zasnovane epske simfonije – v aranžmaje so dodani razkošni orkestralni vložki, kar dodaja skladbi poseben predznak zveličane grandioznosti. Ni treba dodajati, da je Karlsson mojster implantacije drama teatra in orjaške pompoznosti, s čimer je tudi ta album prežet na vsakem koraku.

»One More River To Cross« je nič manj in nič več, kot še en izvrsten izdelek tega projekta, drznem si trditi da med vsemi tremi celo najbolj zrel, dovršen in detajliran. Če ne drugega, pa gotovo najbolj mračen in poguben. Njegovi ljubitelji bodo več, kot navdušeni.

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. One Word
2. The Last Wave
3. Shut It Out
4. City Of Hate
5. One More River To Cross
6. Morning Star
7. Hunt Me To The End Of The World
8. Bringers Of The Dark
9. The Other Side
10. The Last Ship
11. The Passenger

Zasedba:
Ronnie Romero – vokal
Magnus Karlsson – kitara, klaviature, bas kitara
Mike Terrana – bobni


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki