Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: Jane's Addiction
Založba: Capitol Records
Izid: year
Trajanje: 40:01
Ocena: 5/5
So nestanovitni in nepredvidljivi egotriperji in skupina je doživela v svojih burnih letih obstoja od daljnega leta 1985 dalje številne pretrese, menjave in funkcionalne odpovedi ter razpade. Lahko jih označite za čudake, za bivše odvisnike, za kiča polne pozerje, nikakor pa jim ne morete odrekati pomena, veličine in blišča, ki so ga že leta 1991 vnesli v glasbeno vesolje. Priznati si morate tudi, da je nekaj magnetičnega v imenu in sladkem opoju, ki ga servirajo, da se temu le stežka uprete in morate prej ali slej priznati, da ste se jih navlekli. Če je Bil leta 1988 Nothing’s Shocking imenu navkljub šok za organizem, ki mu je dodatno vrednost potrdil inovativni naslednik Ritual De Lo Habitual, pred osmimi leti Strays in v letu gospodovem 2011 umetnina, ki krona celoto v četverec z jajci in dušo – album The Great Escape Artist – postane nemudoma jasno, da kvantiteto albumov le stežka štejete in vpisujete v eno osnovnih karakteristik tega legendarnega benda iz mesta padlih angelov.
https://www.youtube.com/watch?v=NqInDWgEMwk
Čeprav je minilo precej časa od zadnjega artističnega diskurza glamurozne produkcije, lepih skladb ter nepozabnih koncertov pa je potrebno recenzijo te četrte tako nekonvencionalno konvencionalne plošče začeti z obstranskim opisom, ki bo pomiril skeptike in od pretiranih stresov, ki so nam jih z izleti v neznanoletos dodobra zagodli preštevilni glasbeniki – da, splačalo se je čakati in ne, The Great Escape Artist ni brca v temo. Pravzaprav je glede na dejstvo, da ga je zraven nekdaj izdatno zapohane trojke tehaniral še TV in radijski multiinštrumentalist in posebnež Dave Sitek, plošča še prekleto zvesta temu, kar bi po definiciji lahko rekli Jane’s Addiction zvok. Kar so bile nekoč sile razdora in uničenja ter nepredvidljivosti se je v dolgih letih odhajanja in vračanja pretvorilo v dobro naoljen monolitski stroj, ki šarmira in nosi obilni par težko kategornih jajc in karakterja, ali, če si sposodim kar besede snovalca, ata in mame zasedbe v isti osebi ter norega genija in artističnega vizionarja zasvojljive Jančike – “Postali smo velik posel in obilna stvar, ki poraja nove galaksije!”
Premik od prve koncertno – studijske plošče Jane’s Addiction do danes je v debelini zvoka, mastni produkciji in bolj artikulirani drži, v kateri je osnovni jezik komunikacije kot najbolj strasten in poten ljubezenski izliv prvinskosti in zlovešče nadsvetnosti. Perry Farrell je nevsakdanji posebnež, če bi bili površni, poleg vsega pa premore poleg specifičnega tenkega glasu ob sebi še ekipo nadarjenih vsestranskih glasbenih šamanov. Na kitari ga zvesto spremlja kitarski mag in alternativna medijska ikona Dave Navarro. Za bobni sedi eden najboljših bobnarjev vsaj kar se alternativnega rocka tiče – Stephen Perkins, več kot srečno roko pa so imeli z iskanjem zamenjave za nadarjenega basista Erica Averyja. Po spletu naključij jim je usoda na pot pripeljala za kratek čas Duffa McKagana in Davea Siteka, sedaj pa štiri strune kroti nekdanji basist spremljevalne eipe Alanis Morissette, Methods Of Mayhem, skupine Jack’s Mannequin in Slasha Chris Chaney. Dvojno počelo teme in luči, večnega yina in yanga je ujeto v stekleničko, v kateri si večna nevarnost, da jih raznese in ponese prek robov vesolja podaja roko s trdno stoječim žmohtnim in pohotnim rockom, primernim za senzualno divji strip tease.
The Great Escape Artist je logično nadaljevanje temačne in z bremeni uničujoče preteklosti zaznamovane plošče Strays, kar dokaže že uvodna skladba Underground, ki ponudi vse sestavine uspeha – okusne aranžmaje, dobre kitare in odštekano poanto vsega: “I try to get some love from up high / There just ain’t enough to go around / Someone had to pay up for the wakes / Taking place downi in the underground”. The Great Escape Artis postavlja v prvi plan združljivost nezdružljivega. Širna neulovljivost in megalomanska zvočna lahkota se prepleta s kovinsko trimi a igrivimi metalskimi kitarami, eterična podstat prej omenjenih skladb z albuma Strays pa doživi izboljšave. Bas brni kot za stavo, nekonvencionalna zvočna kulisa skladbe End Of The Lies pa je dopolnjena s tradicionalnimi japonskimi glasbeniki Joujouka. Imperativ začetka je kričeč in pompozno glasen, ki, kot bi se prikradli iz besedišča, uporabljenega na izjemni plošči Ritual De Lo Habitual, gradi na post apokaliptični tenziji in ambientu. Baladni pridih, ki je več kot balad in je nedefinirajoče gost in vedno prisoten. In radovednost, navkljub dejstvu, da lahko preveč radovednosti ubija, vodi dalje do velikega trenutka plošče ter prvega najavljenega singla – skladbe Irresistible Force, ki gradi bogate impresije na minimalizmu grandiozne narkotične eksplozivnosti. Jane’s Addiction dokažejo, da se še najbolje počutijo v svoji nevsakdanje obarvani koži, v kateri lahko na impulziven način pojejo o strasti, seksu, ljubljenju, izgorevanju in svoji veličini, ki so jo izgradili s svojimi pretencioznimi potezami in fraktalnimi vizijami precej popačenega, a sedanjosti tako podobnega časa, ki pa zmore biti vsemu navkljub privlačen, lep in opojen, pa čeprav kulise puhle ničnosti osvetljuje le morje neona.
https://www.youtube.com/watch?v=yahYO09XXPU
In v smeri spevnosti, ki se zažre globoko v podkožje, nadaljuje plošča svoj stampedo desettonskih udarcev ovitih v puhaste in mehko vatirane refrene, primer katerih je sladko okusni I’ll Hit You Back. Tudi grožnje s fizičnim kontaktom, obračunavanjem in nasiljem lahko zveni seksi in melanholično nežno. Melodrama pa se prepreda prek stičnih robov albuma kot prekrasno polnilo ali rožnata glazura. “Told you white lies / I used white magic / I need you to know / I’m not a reject / I’ve been committed-but / not for a long time / long over that and / you can believe it / Ooh sometimes I got lucky-I / I got nailed too / real good… / she / she was way over my head / couldn’t help myself / hid my past from you / To fit in / to fit in to / ooh and yes get in bed with you / I had to / have a way of / telling tales / somewhat twisted” polzi v ušesa pregrešno lepo kot naracija apokaliptičnega favna in satira, kar Farrell nekako tudi je. In ta favn rad drži pred seboj zrcalo, s katerim v naše duše odseva bogat del svojega sarkazma, cinizma in nepokorljive upornosti. In skladbe so avtobiografski momenti, miniature, v katerih inkapsulira sentimente, ki ga prevevajo ob obujanju spominov na preteklost. Splash A Little Water On It na rahlo zasanjan način navezuje stik z zasanjanimi blodnjami polpretekle zgodovine, ko je bohemska duša iskala dopolnitev z dimom in alkoholnimi hlapi, prav v tem pa se skrivajo delci velikega ubežnika, mojstra izmikljivosti, ki ga Farrell slika kot javnosti predstavljenega protagonista albuma.
https://www.youtube.com/watch?v=0XuOmH0so20
Med manj običajnimi deli plošče je žalostinka Broken People, ki jo posveča tragiki ženske protagonistke, ki jo ne ožigosa s svojimi običajnimi podobami džankijev in ekscentrikov, temveč ji na dostojen način daje možnost predstaviti se prek portreta mlade izrabljene pornoigralke. In namesto tega, da bi v maniri Porno For Pyros senzacionalistično pompozno karikiral precej dvodimenzionalno stisko brezimnega dekleta jo pospremijo v svet bolečine z eleganco in svojevrstnim usmiljenjem. In po McKaganovi briljantni eksploziji form, s katerimi zvenijo lahko Jane’s Addiction možato in udarno kot glamovski kralji upora Guns’N’Roses s skladbo Words Right Out Of My Mouth je tokratna zgodba izpeta in zadnja čaša resnice popita na dušek, po zadnjem izzvenu gnevnih akordov, kitarskih krikov ter melanholičnega grlenega falzeta se zastorji dokončno spustijo in mi upamo, da bomo dočakali čez nekaj let kvalitativno nadaljevanje, zgodbo več ter vsaj 40 minut nove glasbe.
https://www.youtube.com/watch?v=gMFlOBpci4k
The Great Escape Artist je glasbena zgodba s čudovitimi slikarijami, obenem pa se v tem glasbenem pravljičnem svetu poveličuje estetika grdega, nekonvecionalnega in s tem osupljivega. Jane’s Addiction so mojstri slikanja tovrstnih ekscentričnih pejzažev, obenem pa se definiranju izmikajo na sebi lasten način. Nobena zgodba ni dokončno cementirana in nobena vez s tem svetom premočna, da ne bi mogli zaplavati v sfere astralnih teles, prividov in angelov. Omama je nujna in glasbeni odklop imperativ prilagajanju na drugačno estetiko, ki pa temu svetu ne dela krivice. Realizem prerašča v surrealizem in Dalijeve slike razlitega časa so le golo naključje, s katerim lahko vsaj za trenutek prek poslušanja pripovedi o drugih pozabimo na svoje tegobe in ubežimo svojemu tako prostorsko-časovno definiranemu telesu – tudi zahvaljujoč Jane’s Addiction.
Zasedba
• Perry Farrell – vokal
• Dave Navarro – solo in ritem kitara, klaviature (1, 3, 5-10)
• Stephen Perkins – bobni, tolkala
• David Andrew Sitek – bas (1-6, 8-10), klaviature (1, 3 5, 6-9), programiranje (1, 3, 5-10), ritem kitara (2-4, 6, 8, 9)
• Chris Chaney – bas
Gostujoči glasbeniki:
• Master Musicians of Jonjouka – rhaite in dodatna tolkala (2)
• John Hill – dodatne klaviature (4-6)
• Jamie Muhoberac – dodatne klaviature (8)
Produkcija
Rich Costey & Perry Farrell
Seznam skladb
1. Underground
2. End To The Lies
3. Curiosity Kills
4. Irresistible Force (Met The Immovable Object)
5. I’ll Hit You Back
6. Twisted Tales
7. Ultimate Reason
8. Splash A Little Water On It
9. Broken People
10. Words Right Out Of My Mouth
